SiolNET. Novice Slovenija
8,05

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Divji zahod na Bohinjskem jezeru: župan Kramar kljubuje, minister Gašperšič proučuje

8,05

termometer

Ladjica Bohinjsko jezero
Foto: STA

Bohinjska občina do roka, ki se je iztekel v začetku julija, odloka o plovbnem režimu na Bohinjskem jezeru ni uskladila s pripombami ministrstva za infrastrukturo. Medtem ko na ministrstvu s sporočilom, da proučujejo pojasnila občine, dajejo vtis, kot da se vendarle nekaj dogaja, je iz županovih besed moč sklepati nasprotno. Če komu odlok ni všeč, naj ga prereka na ustavnem sodišču, pravi Franc Kramar.

Odlok o plovbnem režimu na Bohinjskem jezeru obstaja že od leta 2013, februarja letos pa so ga korenito spremenili. Župan Franc Kramar in svetnik Bojan Traven sta v javnosti večkrat poudarila, da je cilj izboljšanje varnosti na jezeru.

Z določbo, da morajo tisti, ki se želijo na primer po jezeru peljati s supom, kanujem ali kajakom, uporabljati eno od osmih vstopno-izstopnih mest ter za vožnjo po jezeru plačevati pristojbino, so Bohinjci izzvali več protestov veslačev, ki menijo, da teh rekreacijskih dejavnost ne gre enačiti s plovbo. Na očitek, zakaj so jadralna deska (windsurfing), rečni bob (hydrospeed), kajt in napihljiv čoln do dolžine dveh metrov izjeme, za katere odlok ne velja, je Kramar pred tedni za Radio Slovenija dejal: "Taka je bila odločitev občinskega sveta."

Odlok je podprlo 15 svetnikov, eden pa se je glasovanja vzdržal. Omenimo, da v 16-članskem občinskem svetu sedi sedem članov trenutnega župana Franca Kramarja, še pet članov ima Ekipa za prihodnost Bojana Travna. Po enega predstavnika imajo SDS, SLS, NSi in Lista za pravičnost, enakost, prihodnost. Kdo od svetnikov o odloku ni glasoval, ni znano.

Franc Kramar je lani onemogočil zasebno konkurenco občinski ladjici, letos pa začel zaračunavati še nekatere rekreativne dejavnosti na jezeru. Franc Kramar je lani onemogočil zasebno konkurenco občinski ladjici, letos pa začel zaračunavati še nekatere rekreativne dejavnosti na jezeru. Foto: Matej Povše

Polovica odloka v neskladju z zakonom?

Odloka se je lotila tudi država, natančneje direktorat za letalski in pomorski promet pri ministrstvu za infrastrukturo. Direktorat, ki ga vodi vršilec dolžnosti generalnega direktorja Mirko Komac, je v začetku junija občino obvestil, da odlok ni v skladu z zakonom o plovbi po celinskih vodah. Poslal je pripombe na 19 od 42 členov odloka ter na nekaj celih poglavij.

Kot je razbrati iz dokumenta, ki ga objavljamo spodaj, v direktoratu menijo, da odlok med drugim nejasno določa osem vstopno-izstopnih mest, da dovoljuje plovbo prek kopalnih območjih le za neškodljiv prehod, ne pove pa, kaj to je ter kako bodo to nadzirali, in drugo. S temi nejasnimi določbami ponekod ustvarja pravno negotovost, menijo na ministrstvu.

Direktorat ugotavlja še, da odlok neustrezno opredeljuje nekatere pojme. Med športnimi plovili na primer omenja rečni bob (hydrospeed), kajt in jadralno desko, ki pa po mnenju ministrstva niso plovila, temveč plavalni pripomočki – uporabe teh pa zakon o plovbi po celinskih vodah ne ureja. Eno celo poglavje pa ureja pogoje izvajanja soteskanja, ki po mnenju ministrstva sploh ne spada v odlok, saj soteskanje ne spada v izvajanje plovbe.

Odlok o plovbnem režimu v občini Bohinj by Andreja on Scribd

Pripombe ministrstva za infrastrukturo

Ladjica ne bi smela pluti

Direktorat v dokumentu navaja še, da plovba na motorni pogon, ki jo ureja odlok, na Bohinjskem jezeru sploh ni dovoljena. V skladu z zakonom o vodah uporabo plovil na motorni pogon dovoli vlada z uredbo, ki pa je Bohinjsko jezero nima. To pomeni, da ladjici, ki že leta plujeta po jezeru, ne bi smeli pluti.

Spomnimo, da je do lani eno ladjico upravljala občina, drugo pa zasebnik Igor Dornik. Občina je lani nato najprej onemogočila Dornikovo dejavnost, nato pa odkupila njegovo ladjico. Letos tako po jezeru plujeta dve ladjici, obe pod "občinsko zastavo". 

Kramar krivdo za to, da je ta turistična dejavnost na jezeru v navzkrižju z zakonom, vali na Ljubljano. Kot pravi, so na vlado že pred časom vložili poziv za sprejetje uredbe, ki bi dovoljevala vožnjo ladjic po jezeru,a odgovora vse do zdaj niso dobili.

Inšpektorji vsak v svojem vrtičku

Pri ugotovitvi direktorata glede nezakonite plovbe ladjice se poraja vprašanje, zakaj država ni že prej ugotovila nepravilnosti, predvsem ob dejstvu, da je inšpektor za plovbo po celinskih vodah od aprila 2013 trikrat opravil nadzore na turističnih ladjicah Bohinj in Zlatorog. Na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, pravijo, da je, prvič, inšpektor pri svojem delu samostojen, in drugič, da inšpektor za plovbo po celinskih vodah ne nadzira skladnosti z zakonom o vodah temveč le z zakonom o plovbi po celinskih vodah.

Na okoljskem inšpektoratu, ki nadzira izvajanje zakona o vodah, pa pravijo, da do zdaj od drugih inšpektoratov niso dobili nobenega glasu, da bi bilo na jezeru kaj narobe. Tudi sicer v preteklosti v zvezi s plovbo na motorni pogon niso prejeli nobenih prijav. So pa junija prejeli vprašanja – od koga, ne navajajo –, ki jih obravnavajo kot prijavo. To bodo obravnavali "v skladu s prioritetami inšpektorata", pojasnjujejo.

Direktorat ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, bohinjski občini med drugim predlaga dodajanje določbe, da bo denar od pristojbin porabljen "izključno za vzdrževanje in obnovo infrastrukture". Ali Kramarju ne zaupajo, kako bo porabil denar? Direktorat ministrstva za infrastrukturo, ki ga vodi Peter Gašperšič, bohinjski občini med drugim predlaga dodajanje določbe, da bo denar od pristojbin porabljen "izključno za vzdrževanje in obnovo infrastrukture". Ali Kramarju ne zaupajo, kako bo porabil denar? Foto: Matej Leskovšek

Nezaupnica županu glede porabe denarja?

Ob v odloku določene pristojbine za veslače se direktorat ni obregnil. Zanimivo pa je, da ministrstvo občini predlaga, da v odlok doda, da bo denar porabljen "izključno za vzdrževanje in obnovo infrastrukture". Je to signal nezaupnice bohinjski občini, kako bo porabila denar? "Tudi mi ministrstvu ne zaupamo, ker tam delajo birokrati, ki niso nikdar reševali življenjskih težav," na to vprašanje odgovarja  župan Kramar.

Dodaja, da so v Bohinju do zdaj v urejanje vstopno-izstopnih mest vložili 80 tisoč evrov. "Tega ne bodo plačali bohinjski davkoplačevalci," pravi.

Kramar pošilja na ustavno sodišče

Do začetka julija bi morala občina odlok uskladiti s pripombami ministrstva, a tega niso storili. Medtem ko na ministrstvu na vprašanje, kako bodo ukrepali, odgovarjajo, da "proučujejo pojasnila bohinjske občine", bohinjski župan Kramar deluje precej manj spravljivo.

"Vsem od veslačev do ministrstva nekaj ne ustreza, a hkrati ne bi nič naredili. Odlok velja, edini organ, ki ga lahko prekliče, je ustavno sodišče. Če komu odlok ni všeč, naj ga prereka na ustavnem sodišču," nam je v telefonskem pogovoru dejal župan Kramar. Nato je vendarle dodal, da bodo smiselne popravke upoštevali, ko bo "sezona sprejemanja odlokov", torej po počitnicah.  

Finančni kamni spotike med Ljubljano in Bohinjem

Bohinjsko jezero Foto: Klemen Korenjak Bohinjski župan Franc Kramar rad kritizira 'birokratsko' Ljubljano, ki po njegovem mnenju duši razvoj v Bohinju.

Med drugim kritizira ureditev Triglavskega narodnega parka (TNP), v katerega spada tudi bohinjska občina. Meni, da je zakon pisan na kožo javnemu zavodu TNP. "Zakon določa, da bi moral TNP bohinjski občini financirati 80 odstotkov komunalnih projektov. Tega denarja vse od sprejetja zakona o TNP ni od nikoder, vse smo zgradili sami. Tudi sedež TNP bi moral biti v Bohinju, a je še vedno na Bledu," o domnevno neizpolnjenih obljubah države pove Kramar.

Tudi nižanje povprečnin, to je znesek na občana, ki ga občina letno dobi od države, je v nedavnem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju pripisal težnji po dodatni centralizaciji države. Pred tedni pa je - po njegovih besedah prav zaradi nižjih povprečnin, zaradi česar si občina ne more privoščiti čiščenja - umaknil smetnjake v okolici Bohinjskega jezera. Občina od obiskovalcev po novem pričakuje, da smeti odnesejo s seboj do ekoloških otokov.

Na drugi strani pa je Kramar pozval državo, naj mu priskoči na pomoč pri reševanju propadajočih bohinjskih hotelov: po vzoru Save Turizem bi država odkupila hotele, ki so v lasti Zmaga Pačnika, občina pa bi organizirala podjetje za njihovo upravljanje in prenovo. "Tako bi država lahko pokazala naklonjenost temu območju in zagotovila, da bi bila turistična ponudba na primerni ravni," je za Svet24 pred časom dejal Kramar.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 61
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin