Denacionalizacija naravnih znamenitosti na Gorenjskem še ni končana

Gre za vračanje zemljišč v Triglavskem narodnem parku ljubljanski nadškofiji. Glavnino nepremičnin so Cerkvi že vrnili, odprto pa med drugim ostaja vprašanje obrežja Bohinjskega jezera, slapa Savica in Triglavskih jezer.

Na radovljiško upravno enoto je bilo v letih 1991 in 1992 vloženih 581 denacionalizacijskih zahtevkov. Do danes je upravna enota rešila 578 zahtevkov, od tega je 575 odločb že pravnomočnih. Tri postopke upravna enota še rešuje, zoper tri njene odločbe pa je bil sprožen upravni spor, je za STA pojasnila načelnica radovljiške upravne enote Maja Antonič.

Eno najbolj perečih denacionalizacijskih vprašanj v državi Eden izmed nerešenih zahtevkov se nanaša na zemljišče okoli Blejskega jezera, ki spada v obrežni pas in kjer je treba narediti parcelacijo, o drugem zahtevku pa upravna enota še ne more odločati, ker je treba predhodno odločiti o državljanstvu.

Tretji nerešeni zahtevek se nanaša na eno najbolj perečih denacionalizacijskih vprašanj v državi – zahtevek Nadškofije Ljubljana za vrnitev 21 tisoč hektarjev podržavljenih nepremičnin, katerih glavnina leži na območju Triglavskega narodnega parka (TNP). Med njimi so pokljuški gozdovi ter zemljišča na območju Jelovice in Bohinja.

"O zahtevku odločamo z delnimi odločbami, takoj ko je vse razjasnjeno, da se počasi premikamo proti koncu," je povedala Antoničeva. Pojasnila je, da so zunaj TNP odločili že o 5.300 hektarjih oziroma 88 odstotkih nepremičnin iz zahtevka, znotraj parka pa so odločili o 9.900 hektarjih oziroma 66 odstotkih nepremičnin iz zahtevka.

Skoraj vse delne odločbe so bile v prid nadškofiji Glavnina zahtevka se nanaša na gozdove, odločili pa so tudi že o območju kampa Zlatorog v Bohinju, nekaterih zemljiščih na obrežju Bohinjskega jezera in o okrepčevalnici Savica, glede katere je bila med nadškofijo in občino sklenjena poravnava. Skoraj vse delne odločbe so bile v prid nadškofiji, ki ji je bilo v naravi vrnjenih 5.300 hektarjev zemljišč zunaj TNP in 9.800 hektarjev znotraj parka.

Sprva so na upravni enoti menili, da se zemljišča znotraj parka, ki ležijo na zavarovanem območju, štejejo za naravno dobrino in se ne vračajo v naravi. Vendar je leta 2004 pristojno ministrstvo odpravilo njihovo odločbo, pri tem pa pojasnilo, da zaščiteno območje parka ne spada v zakon o denacionalizaciji, ki govori o naravnih vrednotah.

Po tej pravni praksi nepremičnine vračajo v naravi, izdali so že na desetine delnih odločb. Ena izmed njih, ki se nanaša na del obrežja Bohinjskega jezera, kjer je čolnarna, še ni pravnomočna in je v pritožbenem postopku. "Obrežnega pasu ne vračamo, ker menimo, da gre za javno dobro. Poleg tega gre za zaščiteno območje po zakonu o vodah," je pojasnila Antoničeva.

Nepremičnin, ki so vpisane v register naravnih znamenitosti, naj ne bi vračali v naravi V reševanju so ostali tudi še območje Triglavskih sedmerih jezer, slap Savica, Pokljuško barje in nekaj zemljišč na Rudnem polju. Nepremičnin, ki so vpisane v register naravnih znamenitosti, naj prav tako kot obrežnega pasu in naravnih voda ne bi vračali v naravi. V naravi se prav tako ne vračajo nepremičnine, ki so javno dobro, na primer ceste.

Antoničeva računa, da bodo še letos na upravni enoti vendarle lahko končali vse denacionalizacijske postopke. Ti so se tako dolgo vlekli predvsem zaradi večkratnih sprememb zakona o denacionalizaciji, velikega obsega parcel, nasprotujočih si stališč strank in zlasti neenotne pravne prakse.