Demografija je samo deloma stvar narave, ti izzivi se tičejo vseh nas

VIDEO:

Dr. Jure Stojan z Inštituta za strateške rešitve, ki je povezoval posvet, je prepričan, da v naši sredini ni več demografskih skeptikov. "Človeška družba, kot je bila zastavljena do zdaj, v nespremenjeni obliki ne bo mogla več obdelati vsega, kar se zdaj dogaja v družbi," je poudaril in naštel tri glavne dileme, s katerimi se soočamo kot dolgoživa družba:

• Kdaj se moramo začeti pripravljati na te izzive?
• Ali je priprava na izzive stvar družbe ali posameznika oziroma ali mora biti kombinacija obojega?
• Kaj je tisto ključno, kar bi morali storiti tukaj in zdaj?

Potrebujemo okolje, v katerem bo čim več ljudi lahko poskrbelo zase

Tudi strokovnjaki z zavarovalniškega sektorja se strinjajo, da ni demografskih skeptikov. "Zavarovalna industrija zaznava, da je o demografskih spremembah premalo zavedanja na individualni ravni. Še vedno mislimo, da bodo drugi poskrbeli za nas in se ne zavedamo, da se izgubljena sredstva ne bodo vrnila. Prepričani smo, da mora država razviti okolje, da bo čim več ljudi lahko poskrbelo zase. Takšno usmeritev potrebujemo tudi na strani politike," je povedala mag. Maja Krumberger s Slovenskega zavarovalnega združenja.

Odlična priložnost za finančni sektor

"Spremembe v starostni strukturi moramo sprejeti kot novo dejstvo. Potrebujemo nov družbeni konsenz na medgeneracijski ravni, saj zgolj obvezno zdravstveno zavarovanje in javni zdravstveni sistem ne bosta mogla še naprej zadostiti vsem potrebam," pa je povedala mag. Meta Berk Skok, predsednica uprave zdravstvene zavarovalnice Triglav, in dodala, da je trenutek tudi odlična priložnost za finančni sektor, in dodala: "Zavarovalnice lahko za družbo poskrbimo tako, da nadgradimo socialni sistem z novimi izdelki in storitvami, ki jih na trgu lahko kupimo, in sicer s področja zdravstva, preventive, obvladovanja kroničnih bolezni ter dolgotrajne in kratkotrajne oskrbe."

Psihologinjo Evo Kovač iz svetovalnega podjetja Sirius zanima predvsem to, kako starostnike aktivirati, da se ne bi prehitro upokojili: "Zato moramo spoznati potrošniške navade starejših, njihove splošne potrebe in kaj je tisto, kar jih žene v spremembo navad."

Spodbujati moramo varčevanje v tretjem stebru

Tudi dr. Alenka Žnidaršič Krajnc je prepričana, da nam mora država pomagati nositi odgovornost, sicer se bomo še naprej obnašali kot "invalidi": "Če nas država tako obravnava, se bomo tako tudi obnašali. Povprečen Slovenec ne more povečati svojih dohodkov, vrednost, ki jo namenja varčevanju, je zanemarljiva. Treba je jasno opozoriti na to težavo. Drugi steber mora postati obvezen, spodbujati moramo varčevanje v tretjem stebru."

Meni, da bo slovenski upokojenec še dolgo varen, vendar reven, saj ima nizke dohodke, njegovo edino premoženje pa je stanovanje. "Družba ga diskriminira, ne more poskrbeti zase, ima 500 evrov pokojnine, njegovo možnost zaslužka pa omejujejo na popoldanski s. p. Cilj države je, naj bodo višji dohodki, dokler delamo. Država se obnaša, kot da bo poskrbela za nas, v resnici pa tega ne more. V tem kontekstu pričakujem, da bo država poskrbela vsaj za minimum. Je pa nujna tudi individualna iniciativa," je dodala dr. Alenka Žnidaršič Krajnc.

Učimo se raje na izkušnjah drugih

Kot protiutež večini stališč, ki smo jih slišali na strokovnem posvetu, pa je bil pogled ekonomista mag. Aleša Delakorde, ki je navedel citat tujega strokovnjaka: "Ne mudi se vam še s prilagajanjem na staranje družbe. Učite se na izkušnjah drugih. Posledice staranja so tkivo, ki se počasi razrašča." Kot ključen ukrep za soočanje z izzivi prihodnosti je predlagal oblikovanje celovitega nabora ukrepov na področju pokojnin, zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter dodal, da je Slovenija ena od držav z največjim tveganjem za dolgoročno vzdržnost javnih financ.

Prilagajanje izobraževanja

Foto: Thinkstock

Dr. Alenka Kajzer iz Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, kjer se ukvarjajo z analizami dolgožive družbe, pogreša predvsem spremembe na področju izobraževanja. "Tudi to se mora prilagoditi, generacije so vedno manjše, vedno bolj je pomembno vseživljenjsko učenje. Sistemi socialne zaščite pa morajo delovati tako, da si bo vsak lahko zagotovil varno starost. Na določenih področjih se politika zaveda težav, vendar včasih tega zavedanja ne uveljavi dovolj močno." Predvsem pa bi rada, da bi družba zaznala, da je staranje odraz razvitosti družbe, vendar se moramo s tem ukvarjati. "Staranje lahko jemljemo tudi kot prednost in priložnost za tako imenovano silver economy."

Zakon o dolgotrajni oskrbi se pripravlja že 15 let

Spodbujati je treba samostojnost ljudi, je prepričana tudi Anita Jacović z Direktorata za dolgotrajno oskrbo ministrstva za zdravje, saj je po njenem mnenju institucionalna oskrba zelo dobro razvita. Še vedno ni znano, kako bo financirana dolgotrajna oskrba ostarelih – ali bomo za to poskrbeli iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ali bo treba uvesti neki drug prispevek. Zakon o tem na direktoratu pripravljajo že 15 let.

Pojav starajoče se družbe je star že vsaj sto let

Foto: Thinkstock

Dr. Maja Černič Istenič iz SAZU je vse udeležence posveta opomnila, da se o staranju pogovarjamo že zelo dolgo, tudi rodnost pada že od 80. let prejšnjega stoletja oziroma vsaj sto let. "Politika se šele zdaj začenja počutiti malce nelagodno. Pojav starajoče se družbe je prisoten že 100 let. Vendar nujno potrebujemo sliko stanja na terenu, te nimamo. Zanimajo nas pa odnosi med spoloma, med generacijami, in sicer skozi daljši čas. Leta 2009 se je politika odločila, da takšne raziskave ne potrebujemo, kar je škoda, ker hitrih ukrepov na tem področju ni. Vse, kar storimo, se pozna šele čez četrt stoletja. S tem, ko smo zanemarili raziskovalno področje, smo veliko zamudili."

Tine Kračun, direktor Inštituta za strateške rešitve, je posvet sklenil z mislijo, da mora država poskrbeti za to, da vsi državljani prejemajo pokojnino vsaj v višini minimalne pokojnine, da pa se mora tudi posameznik zavedati, da je treba o starosti razmišljati in varčevati zanjo že v času, ko je delovno aktiven.