Kakovost življenja v Sloveniji je visoka, vendar ... #poročilo

Visok življenjski standard in nizka socialna neenakost

Kakovost življenja v Sloveniji – Poročilo o razvoju 2025 letos prvič združuje poročilo o razvoju in poročilo o produktivnosti. V tej publikaciji s skoraj 200 stranmi Umar podrobno preučuje številne dejavnike in njihovo povezanost ter ocenjuje kakovost življenja. To opredeljuje visok življenjski standard, družbena blaginja pa tudi čisto okolje.

Slovenci smo načeloma s kakovostjo življenja precej zadovoljni; glede na rezultate Eurobarometra je naša samoocena zadovoljstva med najvišjimi v EU (sedmo mesto). Po indeksu trajnostne in vključujoče blaginje (SIWB) smo celo na visokem šestem mestu v EU, bistveno više kot po gospodarskih kazalnikih.

Predstavnik Umarja je predstavitev poročila začel z lekcijo svetovnih rekorderjev – bratov in sestre Prevc. "V Sloveniji imamo na vseh področjih odlične ljudi. Ampak nimamo jih veliko," je opozoril Peter Wostner.

Materialna blaginja prebivalstva se izboljšuje, dohodkovna in plačna neenakost sta med najmanjšimi v EU. Pomembna je sicer predvsem premoženjska neenakost, kjer pa je stanje prav tako zelo dobro – je četrta najmanjša v evropskem območju. Razmerja med najrevnejšimi in najbogatejšimi v Sloveniji so nekako od leta 2016 naprej stabilna in se niti ne povečujejo niti ne zmanjšujejo bistveno.

Novice Sloveniji gre na papirju odlično, a tveganje revščine se povečuje

Revščina in socialna izključenost: med najnižjimi, a še vedno problem

Stopnja tveganja socialne izključenosti in stopnja tveganja revščine se je sicer v zadnjih treh letih nekoliko zvišala, a kljub temu ostaja med najnižjimi v EU. Absolutne številke sicer niso zanemarljive – revščini in socialni izključenosti je izpostavljenih kar 300 tisoč ljudi v Sloveniji. Izpostavljeni so predvsem tisti z nizko delovno aktivnostjo in nizko izobrazbo. Čeprav je v dolgotrajni revščini okoli 38 tisoč prebivalcev naše države, je to najnižja stopnja v EU, je ob predstavitvi poročila izpostavil sourednik poročila Peter Wostner z Umarja.

Največji izzivi na področju izobraževanja

Večje težave za dolgoročni razvoj se kažejo na področju izobraževanja. Čeprav je raven izobraženosti prebivalcev razmeroma dobra, se pismenost mladih na več področjih poslabšuje (a je še vedno nad povprečjem EU). Problem pa je predvsem v ustvarjalnosti mladih, ki je med najnižjimi v Uniji, pa tudi med članicami OECD.

Po Eurobarometrovi samooceni, kako pomembna je za nas ustvarjalnost otrok v šoli, smo na dnu – skupaj z Belorusijo. Delež dijakov, ki uživa v učenju novih stvari, je v Sloveniji najnižji med vsemi članicami OECD, kar vpliva na inovativnost in ustvarjalnost družbe, ki sta temelj prehoda v inovacijsko podprto gospodarsko rast, je še opozoril Wostner.

"Ustvarjalnost bi bilo treba postaviti v jedro vzgojno-izobraževalnih družbenih procesov ter prepoznati kulturo vseživljenjskega učenja kot pot v dolgoživo družbo," je še poudaril.

"Ni vse tako slabo, kot pogosto mislimo. Se pa marsikaj tudi manj sveti, kot bi se lahko," je bilo geslo na Umarjevem vabilu na predstavitev poročila o kakovosti življenja v Sloveniji.

Novice Gre Sloveniji danes bolje kot pred epidemijo?

Demografski izzivi: vsako leto izgubimo šest tisoč najbolj produktivnih

Pri tem je opozoril tudi na demografijo. Slovenija zaradi staranja prebivalstva vsako leto izgubi približno šest tisoč ljudi, ki so v najbolj produktivni dobi. In ta trend se bo še nadaljeval.

Smo sicer zelo zdrava družba – leta zdravega življenja močno presegajo povprečje EU. Slovenija je na visokem četrtem mestu za Malto, Italijo in Grčijo. Problem pa ostaja zdravstveni sistem in vse večje so težave na področju dolgotrajne oskrbe, je še opozoril Wostner.

Obremenjenost narave s proizvodnimi procesi in življenjskim slogom, merjena z ekološkim odtisom, je v Sloveniji podobna kot v povprečju EU. Ohranjenost naravnih virov je razmeroma dobra: vodotoki so med najkakovostnejšimi v EU, kakovost tal je zadovoljiva, medtem ko je kakovost zraka lahko skrb vzbujajoča. To je predvsem posledica "obremenjevanja s trdimi delci" zaradi prometa in kurjenja drv.

Prostorsko načrtovanje in kmetijstvo: razvoj z miselnostjo preteklosti

A tudi na področju uporabe prostora (prostorskega načrtovanja) bi lahko bili bolj učinkoviti in produktivni ter predvsem bolj inovativni. Kot je opozoril Wostner, je Slovenija relativno najbolj prizadeta članica EU zaradi naravnih katastrof – beleži največjo škodo na prebivalca.

"Na stotine milijonov evrov izgubljamo, ker imamo razvoj na področju kmetijstva in prostorskega načrtovanja kot pred 50 leti," je opozoril in dejal, da bi morale biti tu največje spremembe v razmišljanju za povečevanje produktivnosti.

Novice V kakšni kondiciji so slovenska podjetja?

Avtomatizacija in umetna inteligenca sta priložnost za dvig produktivnosti

Slovenija se sicer sooča z relativno nizko produktivnostjo in predvsem veliko konkurenco v svetu. Da smo "zaenkrat kar v redu", v bistvu ni več dobro, je še opozoril Wostner. Ključna je predvsem agilnost – sposobnost hitrega prilagajanja na hitre spremembe v svetu.

In kot je bilo že izpostavljeno, sta ključnega pomena človeška inovativnost in ustvarjalnost, saj večino aktivnosti že prevzemajo stroji (roboti). Zato se ne bi smeli braniti "umetne inteligence" in čimprej avtomatizirati slabo produktivna delovna mesta, je predlagal Wostner.

Novice Se je tudi vam plača povečala za tretjino v zadnjih petih letih?

Toda za to nimamo več na voljo deset let, ampak bi bilo treba družbeno-ekonomsko preobrazbo pospešiti. Za primer je Wostner navedel, da je Slovenija glede na "gostoto" robotov na število prebivalcev zelo visoko (na tretjem mestu v EU z Dansko in na sedmem na svetu). A če je bila Kitajska še pred desetimi leti na četrtini slovenske gostote, je danes že za deset odstotkov prehitela vodilno v EU – Nemčijo. Pa imajo na Kitajskem 1,4 milijarde prebivalcev ...

Pri tem bodo podjetja, če želimo inovacijsko podprto rast, potrebovala tudi dejavno podporo države (politike), predvsem pa strateško usklajevanje – v kakšno smer se pravzaprav želimo razvijati? Zakonodaja je na nekaterih področjih prepočasna, zato Slovenija izgublja atraktivnost. Vključevanje javnosti v pripravo politik je premalo izkoriščeno.

Zadnja leta rastejo predvsem plače tistih z nizkimi dohodki.

Davčna politika: težava ni višina, temveč struktura

Pri vsem skupaj pa davki kljub veliki medijski izpostavljenosti niti niso problem, je še izpostavil Wostner. Skupni delež obdavčitve v Sloveniji je pod povprečjem EU, a problem je predvsem v strukturi, zlasti v progresivni obremenjenosti visokih dohodkov.

Slovenija se je po svoje ujela v past, da se ne splača biti bolj produktiven. Čeprav rast dohodkov gospodinjstev z nizkimi plačami in pokojninami ne dosega rasti življenjskih stroškov, pa zadnja leta rastejo predvsem plače tistih z nizkimi dohodki. Porazdelitev plač je močno zgoščena pri nizkih plačah, razlika med minimalno in povprečno plačo je najmanjša v EU, podobno pa je tudi pri produktivnosti podjetij – zgoščenost pri nizki produktivnosti je velika, zelo malo pa je visoko produktivnih.

Novice Je država bolj ali manj "razsipna" kot pred petimi leti?

Kot je opozoril Wostner, najhitreje rastoča podjetja po produktivnosti plače povečujejo bolj kot preostala podjetja in hkrati nadpovprečno zaposlujejo. In Slovenija na področju najbolj produktivnih podjetij krepko zaostaja za najbolj inovativnimi državami, ki se pospešeno oddaljujejo. 

Potrebnih bi bilo več investicij, zlasti v neoprijemljiv kapital, kot je informacijsko-komunikacijska tehnologija, pa tudi kadri in organizacija dela. Toda potrebna bodo predvsem vlaganja podjetij in prebivalstva, ne zgolj države, je še opozoril Wostner.

"Za še višjo kakovost življenja v prihodnje imamo škarje in platno v svojih rokah," je bilo na koncu eno njegovih glavnih sporočil.

Novice Tako izdatno država subvencionira slovenska podjetja

Novice Je res prišlo do revolucije v stanovanjski politiki?