Aktivno državljanstvo
Nedelja, 13. 4. 2025, 4.00
7 ur, 57 minut
Aktivno državljanstvo – pet let razlike: smo na boljšem ali slabšem?
Se je tudi vam plača povečala za tretjino v zadnjih petih letih?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,33
Pandemija, vojna, draginja, energetska kriza, inflacija … zdaj pa še ameriške carine. Katastrofa na katastrofo, zaradi katerih smo se upravičeno "držali za denarnice". Občutek imamo, da se nismo premaknili nikamor, da je vse slabše. Pa vendar – se spomnite, kakšna je bila povprečna plača v Sloveniji pred pandemijo covid-19? In veste, kakšna je danes? Si lahko predstavljate, da se je povprečna plača v Sloveniji v tem času povečala za več kot tretjino? Minimalna pa celo za več kot 40 odstotkov?
Glede na podatke Statističnega urada Slovenije (Surs) je povprečna bruto plača za leto 2019 znašala 1.753,84 evra, za leto 2024 pa že 2.394,92 evra, kar je za 36,5 odstotka več. Tudi če gledamo povprečno neto plačo, se je ta od leta 2019 do 2024 povečala za skoraj 35 odstotkov. Pred pandemijo je bilo namreč povprečno neto izplačilo 1.133,50 evra, lani pa 1.526,02 evra.
Povprečna mesečna neto plača je povprečni mesečni znesek, izplačan zaposlenim pri pravnih osebah za delo v polnem delovnem času ali delovnem času, krajšem od polnega delovnega časa, in za nadure, ter nadomestila plače, ki bremenijo delodajalca, zmanjšan za prispevke za socialno varnost in akontacijo dohodnine.
Vir: Surs
Smo na boljšem ali slabšem?
A gole številke vendarle niso vse – vmes smo se spopadali z marsičem in treba je pogledati tudi podrobnosti, kaj se je dogajalo na trgu delovne sile v Sloveniji, da bi lahko morda lažje ocenili, ali živimo danes boljše ali slabše.
Kot kažejo podatki, je povprečna plača tudi že pred pandemijo rasla za nekaj manj kot pet odstotkov letno. V začetku leta 2020 je tudi poskočila zaradi dviga minimalne plače, plače pa so se na splošno višale tudi zaradi nizke brezposelnosti oziroma splošnega pomanjkanja delovne sile. K dvigu povprečne plače je prispevalo tudi uresničevanje dogovorov s sindikati iz leta 2018, so za Siol.net pojasnili na Uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar).
A nato je bila v začetku leta 2020 razglašena epidemija covid-19 in javno življenje v državi se je omejilo. Zaposlenost je močno zanihala predvsem v zasebnem sektorju in posredovati je morala država.
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije: Življenje je v povprečju boljše
Toda ne glede na splošno krizo se je med pandemijo povprečna plača zlasti v javnem sektorju še zvišala. To je bila posledica dogovorov s sindikati v letih 2020 in 2021, predvsem pa t. i. epidemičnih dodatkov. Na grafu se to lepo vidi s krepko rastjo plač, ob prenehanju izplačevanja teh dodatkov v drugi polovici 2021 pa z izrazitim padcem.
Padec rasti plač je bil v javnem sektorju v drugi polovici 2021 precejšen, skoraj desetodstoten, medtem ko so jo zaposleni v zasebnem sektorju odnesli precej bolje; povprečno gledano se plače skoraj niso znižale. Nasprotno, po postcovidnem okrevanju gospodarstva so se hitro začele višati tudi plače.
Že v letu 2022 so se hitro spet pokazale težave pomanjkanja delovne sile, s čimer se je spoprijemal vse večji delež podjetij. In to se je odražalo predvsem z rastjo plač, saj so morala podjetja, če so hotela zaposliti iskane delavce, običajno ponuditi višja plačila.
Rast plač je bila v splošnem višja v dejavnostih, kjer je bilo pomanjkanje kadra večje, še posebej v gradbeništvu in gostinstvu, pojasnjujejo na Umarju. Pritisk na plače je izhajal tudi iz rasti minimalne plače in težnje zaposlenih po ohranjanju realnih plač zaradi vse višje inflacije. Zaposlovanje tuje delovne sile z nižjimi plačami in ukrepi proti draginji na rast plač pa so medtem delovali v nasprotni smeri.
Povprečna bruto plača za leto 2019 je znašala 1.753,84 evra, za leto 2024 pa že 2.394,92 evra, kar je za 36,5 odstotka več.
V letu 2023 se je rast plač v povprečju še okrepila (čeprav se je začela v drugi polovici že umirjati), v zasebnem sektorju predvsem v dejavnostih, v katerih je bil razmeroma večji primanjkljaj kadra, in tam, kjer je večji delež prejemnikov minimalne plače.
V javnem sektorju pa so se plače povečale zaradi učinka dogovora med vlado in sindikati javnega sektorja konec leta 2022. Do leta 2024 se je rast plač umirila kot posledica upočasnjene rasti gospodarske aktivnosti in nekoliko manjših, a še vedno prisotnih pritiskov s trga dela, pojasnjujejo na Umarju.
Lani jeseni je bil sprejet še dogovor o plačni reformi v javnem sektorju, kjer je približno 190 tisoč zaposlenih. Zakon, ki ga je državni zbor sprejel oktobra lani, je začel veljati 1. januarja in prinaša učinke predvsem v letošnjem letu. To bo po ocenah Umarja tudi eno glavnih gonil večje domače potrošnje in s tem tudi gospodarske rasti, ki naj bi bila kljub vsem "izzivom" višja kot lani (po napovedih Umarja naj bi se bruto domači proizvod letos okrepil za 2,4 odstotka, v letu 2026 pa za 2,6 odstotka).
V Umarju napovedujejo, da bo rast skupne povprečne bruto plače tudi letos razmeroma visoka (realno blizu štiriodstotna), izhajala pa bo tako iz zasebnega kot iz javnega sektorja. Nato naj bi se rast nekoliko umirila, a bo realno presegala stopnje pred desetletjem.
Na pritiske po povišanju rasti plač bo še naprej pomembno vplivalo pomanjkanje kadra, delno tudi demonstracijski učinek zaradi povišanja plač v javnem sektorju, na drugi strani pa bodo težnje podjetij po ohranjanju konkurenčnosti vplivale na to, da bo realna rast nekoliko bolj umirjena kot v zadnjih nekaj letih, je konec februarja napovedala v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.
Koliko je "požrla" inflacija?
Vendarle, četudi smo izračunali, da se je povprečna plača v letih od 2019 do 2024 nominalno zvišala za več kot tretjino, pa so realne številke nižje, saj je vmes krepko udarila tudi inflacija.
Kot kažejo podatki Umarja, o čemer smo že podrobneje pisali prvem prispevku iz tega niza, so se cene življenjskih potrebščin v omenjenem petletnem obdobju skupno dvignile za 21,3 odstotka. Najbolj, za skoraj tretjino, se je v tem obdobju podražila hrana. Sledijo energenti (goriva, elektrika, plin) in storitve, ki so dražji za okoli petino. Cene trajnega potrošnega blaga so višje za okoli 14 odstotkov, poltrajnega blaga pa za okoli devet odstotkov.
Realno gledano je torej treba od 36,5-odstotnega zvišanja povprečne plače odšteti vsaj nominalno inflacijo, pri čemer pridemo torej nekje do 15-odstotne rasti povprečne plače. Za primerjavo – minimalna plača se je v obdobju 2019–2024 povečala z 886,63 evra bruto na 1.253,90 evra bruto, torej za nekaj več kot 41 odstotkov (največ je zrasla leta 2023, kar za 12 odstotkov).
Februarja letos se je minimalna plača zvišala še za 1,9 odstotka in zdaj znaša 1.277,72 evra bruto. To je sedma najvišja bruto minimalna plača v Evropski uniji.
Decembra 2024 se je povprečna plača po podatkih Sursa dvignila celo na 2.803,97 evra bruto (oziroma na 1.825,75 evra neto), kar pa je bila predvsem posledica izrednih izplačil, kot je npr. božičnica. Po podatkih Sursa je delež teh izplačil v celotni masi izplačanih bruto plač znašal kar 12,8 odstotka.
Januarska plača je nato, ko teh izrednih izplačil praktično ni bilo (v celotni masi izplačanih bruto plač so ta znašala le 0,2 odstotka), "padla" na 2.464,35 evra bruto (1.569,12 evra neto).
Na letni ravni (januar 2024–januar 2025) to pomeni za 6,9 odstotka nominalno višjo povprečno bruto plačo, realno pa za 4,8 odstotka (oziroma za 4,6 odstotka v neto znesku). Do zvišanja je prišlo tako v zasebnem sektorju (za 5,0 odstotka) kot v javnem (za 10,2 odstotka). Izrazitejše zvišanje plač v javnem sektorju v tem obdobju je med drugim povezano tudi z uvedbo prenovljenega sistema plač v javnem sektorju, ki je začel veljati s 1. januarjem, pojasnjujejo na Sursu.
Kot kaže spodnji graf, v povprečju najvišje plače prejemajo v sektorju finančnih in zavarovalniških dejavnosti, sledijo v sektorju oskrbe z električno energijo, plinom in paro, najnižje pa so še vedno v gostinstvu:
S povprečno plačo in več le tretjina prebivalstva
Povprečna plača sicer ne pomeni, da tak znesek prejema največji delež zaposlenih. Dejansko povprečje dviguje relativno majhen delež zaposlenih z zelo visokimi plačami. Kot kažejo podatki Sursa – sicer so zadnji najbolj sveži iz oktobra 2023 –, je bila mediana (ki deli populacijo na pol) dejansko na 1.839,50 evra (polovica zaposlenih v Sloveniji je torej prejemala povprečno plačo do tega zneska), skoraj dve tretjini zaposlenih (64 odstotkov) pa je prejemalo manj kot povprečno plačo, ki je bila takrat 2.210 evrov bruto.
Kar 30 odstotkov zaposlenih ima prejemke v razponu od minimalne plače do 20 odstotkov nad tem zneskom (leta 2023 je bila minimalna plača 1.203 evre bruto, dodatnih 20 odstotkov pa je okoli 1.430 evrov). Več kot dvakratnik povprečne plače (več kot 4.420 evrov bruto) je prejemalo nekaj več kot pet odstotkov zaposlenih, nad deset tisoč evrov bruto pa le še 0,3 odstotka. Kar je sicer še vedno okoli 2.400 posameznikov od skupno okoli 814 tisoč zaposlenih, kolikor jih je bilo registriranih oktobra 2023.
Višina povprečne plače je pomembna pri izračunu davčnih olajšav
Je pa višina povprečne plače vendarle pomembna tudi za več izračunov, ki prav tako vplivajo na prejemke zaposlenih. Do višine povprečne plače npr. regres ni obdavčen in ne plačajo se prispevki v zdravstveno in pokojninsko blagajno. Podobno je tudi pri izplačilu poslovne uspešnosti ob koncu leta (božičnica), kjer se sicer plačajo prispevki za socialno varnost, ne pa tudi dohodnina do višine povprečne plače. Taka izplačila so možna dvakrat letno.
Na podlagi povprečne plače se določajo tudi dohodninski razredi itn. Lani je npr. vlada s socialnimi partnerji dosegla dogovor, da bo olajšave in lestvico za odmero dohodnine uskladila v višini 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače v Sloveniji za junij letošnjega leta glede na lanski junij. To pozitivno vpliva na neto plače zaposlenih, so za Siol še poudarili na ministrstvu za finance.
Na povprečno plačo je vezanih še več drugih segmentov na področju obdavčevanja, npr. vrednotenje bonitete pri skupinskem zavarovanju odgovornosti poslovodstva in članov organov vodenja, ali pa pri nadomestilu za delo od doma, za uporabo lastnega orodja in naprav, pri odpravnini zaradi odpovedi delovnega razmerja ipd.
Rekordno število delovno aktivnih
Zdravje slovenskega gospodarstva kaže tudi podatek, da se število delovno aktivnih vse od konca pandemije vztrajno povečuje. Zaradi pomanjkanja kadra se je sicer rast zaposlenosti že leta 2022 začela upočasnjevati in v drugem četrtletju lanskega leta je dosegla rekordno raven – 946.300 zaposlenih. Za primerjavo: od začetka leta 2019 to pomeni skoraj 61 tisoč več zaposlenih, ki so vplačevali v pokojninsko in zdravstveno blagajno.
Zanimivo, da se je število zaposlenih najbolj povečevalo v gradbeništvu, kjer je konec lanskega leta delalo za skoraj 14 tisoč več zaposlenih kot leta 2019. Največ ljudi je sicer zaposlenih v sektorju "tržne storitve" (okoli 365 tisoč), glede na leto 2019 pa jih je v tem sektorju približno deset tisoč več.
Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZZZS): Življenje je v povprečju boljše"Trg dela se je v nekaj letih zelo spremenil: od pomanjkanja delovnih mest do pomanjkanja delavcev. Razvil se je tudi trg prekarnih oblik zaposlitev, zlasti so se – tudi zaradi epidemije – razvile platformne oblike dela. Menim, da je življenje v povprečju boljše. Tudi zato, ker je zdaj zaposlenih več ljudi, ki prejemajo večjo plačo, plače pa so realno zrasle. Govorim seveda o povprečju," je Jerkič odgovorila na vprašanje Siola, kako ocenjuje razvoj trga delovne sile v Sloveniji glede na obdobje pred pandemijo bolezni covid-19.
V obdobju od leta 2019 je imela po njenem mnenju pomemben vpliv sprememba zakona o minimalni plači, ki je izločil dodatke iz minimalne plače in plačo dvignil za 20 odstotkov nad minimalne življenjske stroške. "To je povzročilo tudi dvig vseh preostalih plač. V panogah, kjer je pomanjkanje delavcev, so se realno dvignile tudi plače, saj sicer ne bi mogli proizvajati izdelkov, domačih delavcev pa ni mogoče povsod nadomeščati s tujci."
Pozitivna je tudi rast dodane vrednosti, ki ji je sledil dvig plač, je še poudarila. A obenem opozorila, da se je hkrati povečala tudi razlika med najnižjimi in najvišjimi plačami, določen vpliv na večanje povprečij pa je bilo tudi sproščanje napredovanj in plač v javnem sektorju.
Zasluge za te rezultate pa po njenih besedah nosijo tako sindikati kot delodajalci in vladna stran. "Omenila sem že zakon o minimalni plači, ne smemo prezreti pogajanj za kolektivne pogodbe v zasebnem sektorju na državni ravni in na podjetniški ravni; vse skupaj seveda določajo pogoji za poslovanje, ki jih uokvirja država. Pomemben vpliv je imel tudi čas epidemije, ko so izvedeni ukrepi države omogočili obstoj velike večine podjetij in odboj, ki se je zgodil po koncu pandemije, ko smo bili svet in vsi mi lačni vsega. Povečana potrošnja, povečana proizvodnja in večje plače so dvigale celotno stanje," je ocenila sindikalistka.
Vendarle pa ni vse rožnato. "Pogrešam predvsem spoštovanje tega, kar je že bilo dogovorjeno, ter dosledno izpolnjevanje zakona in kolektivnih pogodb. Manjka nadzor. Nujno pa potrebujemo tudi zamejitev prekarnega dela in urejanje netipčnih oblik dela, ki pomenijo izogibanje določbam zakona o delovnih razmerjih," je še poudarila.
Zaveda se tudi, da kljub številkam ni nekega zadovoljstva v državi. "Menim, da nezadovoljstvo velikokrat izhaja iz uravnilovke, ki se dogaja na marsikaterem področju. Kljub rasti povprečij imamo še vedno večino zaposlenih pod povprečno plačo ter zgoščene plače ne glede na vrsto in zahtevnost dela," je še opozorila v pogovoru za Siol.net.
Stabilna rast dohodkov prebivalstva skozi dohodnino
Kot so za Siol povedali na ministrstvu za finance, stabilno rast dohodkov prebivalstva kažejo tudi podatki finančne uprave (Furs) o odmeri dohodnine. To je "rezultat gospodarske odpornosti, trga dela in pozitivnih ekonomskih trendov", ocenjujejo na ministrstvu.
Kot kažejo podatki za obdobje od leta 2019 do 2023 (za 2024 jih še ni), se je dohodek zavezancev kljub vsem "izzivom" v preteklih letih (vključno s pandemijo) iz leta v leto povečeval. V letu 2023 je celo prvič presegel 31 milijard evrov, kar pomeni skoraj 32-odstotno rast v primerjavi z letom 2019. Znesek odmerjene dohodnine pa se je v enakem obdobju povečal za 27 odstotkov.
Pokojninska blagajna bogatejša za skoraj milijardo in pol, zdravstvena za dobro milijardo
Povečevanje dohodkov prebivalstva in rekordna zaposlenost se kažeta tudi v zviševanju pobranih prispevkov za socialno varnost. Če se je v letu 2019 v to blagajno nateklo za skoraj 4,5 milijarde evrov davčnih prihodkov, se jih je leta 2023 zbralo že za skoraj 5,9 milijarde.
Podobno je tudi pri pobranih prispevkih za zdravstveno zavarovanje; skupaj so se prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) v obdobju od 2019 do 2023 povečali za več kot 1,2 milijarde evrov. Kljub temu se sicer vztrajno povečujejo tudi "prispevki "iz državnega proračuna – leta 2023 je bilo potrebnih že 284 milijonov evrov.
V vmesnem obdobju (1. januarja 2024) je sicer prišlo tudi do uvedbe obveznega zdravstvenega prispevka, ki je nadomestil dotedanje prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Po ocenah ministrstva za zdravje so pred tem tri zavarovalnice (Vzajemna, Triglav in Generali) skupaj zbrale za okoli 635 milijonov zavarovalnih premij, ZZZS pa naj bi zdaj na letni ravni zbral za okoli 50 milijonov evrov več.
Razlog je v tem, da je prispevek v višini 35 evrov zdaj obvezen in ga plačujejo vsi odrasli prebivalci Slovenije (razen zakonsko določene skupine, ki so plačila opravičene). Poleg tega so si te zavarovalnice letno za svoje obratovalne stroške vzele med 50 in 60 milijoni evrov, kar pa zdaj konča v zdravstveni blagajni, poudarjajo na ministrstvu za zdravje.
Ob tem je sicer treba opozoriti, da je bil obvezen zdravstveni prispevek uveden po tistem, ko je zavarovalnica Generali pred dvema letoma napovedala zvišanje premije za dopolnilno zdravstveno zavarovanje za 10 evrov. Vse je kazalo tudi na to, da bi ji sledili tudi drugi dve zavarovalnici. In če na hitro preračunamo, je vsak zavezanec v zadnjih dveh letih prihranil 240 evrov, vsi slovenski davčni zavezanci pa skupno približno 376 milijonov evrov.
Davčni primež ostaja visok, a za razvitejšimi sosedami
T. i. davčni primež na zaposlene se v merjenem obdobju ni bistveno spreminjal. Po metodologiji Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je ta med višjimi med članicami Evropske unije (in OECD).
Ta davčni primež se sicer nekoliko razlikuje, ali gre za samsko osebo brez otrok ali pa za družino. V letu 2023 je namreč za samsko osebo brez otrok pri povprečni plači davčni primež v Sloveniji znašal 43,3 odstotka, kar je skoraj devet odstotnih točk nad povprečjem OECD (34,9 odstotka). To Slovenijo uvršča na sedmo mesto – za Belgijo, Nemčijo, Avstrijo, Francijo, Italijo in Finsko.
Za primerjavo – Hrvaška (ki sicer ni članica OECD) bi se na tej lestvici v letu 2023 uvrstila na 16. mesto z ocenjenim 40,3-odstotnim davčnim primežem.
Ta "primež" je nekoliko bolj znosen, če gre za družino z dvema odraslima na povprečni plači in dvema otrokoma. V tem primeru je bila obremenitev leta 2023 v Sloveniji 39,4-odstotna, s čimer se je naša država na lestvici članic OECD uvrstila na 9. mesto (povprečje OECD je 31,8 odstotka). S tem se je ponovno uvrstila za Avstrijo in Italijo, a pred Madžarsko in Hrvaško.
Niso vsi podatki primerljivi
Pri tem je sicer treba opozoriti, da obstajajo med državami pomembne razlike v definicijah bruto plače, torej kaj vse je lahko njen del. Kot poudarjajo na ministrstvu za finance, bi imelo lahko pomemben vpliv na mednarodne primerjave o davčnem primežu tudi dejstvo, da določeni prejemki, kot so na primer povračilo stroškov prevoza na delo in z dela ter za prehrano, niso vključeni v bruto plačo. "V Sloveniji sorazmerno velik del dohodka oziroma povračil stroškov ni niti obdavčen niti niso odmerjeni prispevki za socialno varnost," poudarjajo.
Vključuje pa podatek oziroma znesek za plačilo za poslovno uspešnost (tj. variabilni stimulativni znesek, ki se zaposleni osebi dodatno izplača na podlagi medletnega in/ali letnega obračuna poslovanja ter ne predstavlja redne mesečne plače, npr. 13. plače, božičnice itd.).
Kaj vse je torej del bruto plače, je odvisno od nacionalne zakonodaje (oziroma definicije). V Nemčiji, Avstriji in Italij so na primer povračila stroškov prevoza in prehrane del bruto plače in so posledično tudi obdavčena in oprispevčena, a imajo lahko obenem posebne davčne olajšave oziroma zmanjšanja osnove, pojasnjujejo na ministrstvu za finance. Tudi zato je posledično bruto plača v omenjenih državah višja glede na bruto plačo v Sloveniji.
Visoki prispevki za socialno varnost
Podrobnejši pregled strukture davčnega primeža kaže, da odstopamo navzgor pri prispevkih za socialno varnost na strani delojemalcev, kar je seveda tudi glavni razlog v nižjem neto dohodku. Dohodnina ne odstopa bistveno oziroma je zaradi progresije zgolj nekoliko višja pri višjih dohodkih.
Razvitejše države (npr. Avstrija in Nemčija) imajo pri višjih dohodkih dohodnino bistveno višjo v primerjavi s Slovenijo, medtem ko je delež prispevkov za socialno varnost delojemalcev nižji, opozarjajo na finančnem ministrstvu.
Pri tem pa je pomemben pristop države, ki ga ta zavzame pri financiranju socialne varnosti. Med članicami OECD zgodovinsko gledano obstajata dva pristopa, in sicer obvezno socialno zavarovanje ter zagotavljanje določene ravni dohodka. Tema dvema pristopoma pa sledi tudi ureditev glede financiranja (prek plačevanja posebnih dajatev – prispevkov), ki je po državah zelo različna, in (ali) splošnih davkov oziroma iz naslova zasebnih zavarovanj, pojasnjujejo na ministrstvu za finance.
V državah, kjer se večji del socialne varnosti zagotavlja prek socialnih zavarovanj, je delež prispevkov za socialno varnost v davkih od dela običajno višji (tako ob Sloveniji na primer v državah, kot so Poljska, Češka, Slovaška in Grčija, delež prispevkov v skupnih stroških dela presega 76 odstotkov). Na drugi strani pa imamo določene države, kjer pa v sisteme socialnih zavarovanj vstopa tudi država iz splošnih davčnih virov. Tak primer je Danska, kjer delež prispevkov predstavlja okoli dva odstotka v skupnih stroških, odstopa pa bistveno navzgor pri deležu dohodnine.
V tabeli je prikazano gibanje povprečne bruto in povprečne neto plače v Sloveniji v obdobju 2019–2024 ter povprečna obremenitev z davki in prispevki (izračunana iz razmerja med neto in bruto plačo):
Na finančnem ministrstvu ob tem zagotavljajo, da se bodo še naprej trudili za uravnotežen pristop na vseh področjih socialne varnosti. Pri tem poudarjajo, da je pomembno sodelovanje tudi drugih resorjev s področja socialne varnosti (ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za solidarno prihodnost). "Pomembno je, da zagotavljamo finančno stabilnost javnih blagajn, hkrati pa ne povzročimo pretiranega posega v konkurenčno gospodarsko okolje, ki se med drugim odraža tudi v višini plač (ter razmerjem med neto in bruto plačo), ki jih lahko delodajalci zagotavljajo," so še poudarili za Siol.net.
