Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
6. 6. 2016,
12.52

Osveženo pred

2 meseca, 1 teden

Vsebino omogoča Skupna pokojninska družba

Foto: Skupna pokojninska družba, Thinkstock

Natisni članek

varčevanje pokojnine Skupna pokojninska družba advertorial

Ponedeljek, 6. 6. 2016, 12.52

2 meseca, 1 teden

Delodajalci, ali razmišljate, kako nagraditi zaposlene?

Vsebino omogoča Skupna pokojninska družba

Foto: Skupna pokojninska družba, Thinkstock

Foto: Thinkstock

Ena boljših oblik nagrajevanja zaposlenih je sklenitev kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Kaj imate od tega vi in kaj vaši zaposleni?

Že 60 odstotkov zaposlenih vključenih v dodatno pokojninsko zavarovanje

Dodatno pokojninsko zavarovanje je najbolj priljubljena oblika pokojninskega varčevanja v Sloveniji. Izvajajo ga lahko pokojninske družbe, zavarovalnice in banke, ki imajo za to ustrezna dovoljenja. Varčevanje je davčno spodbujeno, premije pa lahko na svoj osebni pokojninski račun vplačuje posameznik sam in/ali njegov delodajalec.

Bodoči upokojenci si lahko ustrezne pokojnine zagotovijo z varčevanjem, in sicer je smiselno izkoristiti davčne spodbude, ki jih za namensko pokojninsko varčevanje zagotavlja država. Odkar je od leta 2001 mogoče varčevati v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja, je to postala najbolj priljubljena oblika pokojninskega varčevanja. V tovrstno varčevanje je namreč vključenih približno 500 tisoč oziroma skoraj 60 odstotkov vseh zaposlenih v Sloveniji.

Zakaj se odločiti za sklenitev dodatnega pokojninskega zavarovanja?

S kolektivnim dodatnim pokojninskim varčevanjem pridobijo vsi, delodajalec in zaposleni. | Foto: Thinkstock S kolektivnim dodatnim pokojninskim varčevanjem pridobijo vsi, delodajalec in zaposleni. Foto: Thinkstock

Namen ureditve sistema pokojninskega (in invalidskega) zavarovanja je zagotovitev ustrezne socialne in materialne varnosti upokojenim osebam. V preteklosti je upokojencem ustrezno raven socialne in materialne varnosti zagotavljal t. i. prvi steber, vendar je bilo to mogoče le zaradi "ugodne" demografske slike – relativno veliko število delovno aktivnih prebivalcev je "vzdrževalo" razmeroma majhno število upokojencev.

Težave pokojninskega sistema so nastale, ko se je začelo razmerje med številom zaposlenih in upokojenci zniževati. Rezultat zmanjševanja razmerja med številom zaposlenih in upokojencev je vse večja pokojninska luknja – prispevki zaposlenih ne zadostujejo za izplačilo pokojnin. Pokojninska luknja, ki jo poravna država iz proračuna, se je v zadnjih desetih letih povišala za 26 odstotkov in je znašala v letu 2014 že 1,6 milijarde evrov.

Prednosti varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja

Ključne prednosti varčevanja v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja pred preostalimi oblikami varčevanja so:

  • davčne spodbude (za delodajalce in/ali delojemalce),
  • varnost in transparentnost (zakonodaja zagotavlja visoko raven varnosti z ustreznimi predpisi in nadzorom, ki ga izvaja posredno in neposredno),
  • nizki stroški (nizke stroške predpisuje zakonodaja),
  • zajamčen donos,
  • različne naložbene politike z možnostjo izbora zajamčenega donosa.

Varčevanje v okviru dodatnega pokojninskega zavarovanja je zasnovano tako, da se vplačana sredstva članov zbirajo na njihovih osebnih računih. Ob izpolnitvi upokojitvenih pogojev se sredstva članom začnejo izplačevati v izbrani obliki pokojninske rente (dodatne pokojnine). Sredstva na osebnem pokojninskem računu člana so v primeru smrti pred upokojitvijo in za določene vrste pokojninskih rent tudi po upokojitvi predmet dedovanja. Član lahko varčevanje brez kakršnihkoli stroškov kadarkoli prekine in z njim spet kadarkoli nadaljuje.

Pridobite tako delodajalci kot zaposleni

Delodajalcu premije, ki jih plačuje v korist zaposlenih, znižujejo osnovo za plačilo davka od dobička pravnih oseb oziroma osnovo za plačilo davka od dohodkov iz dejavnosti. Zaposleni na svoj račun prejme celotno premijo, ki mu jo je namenil delodajalec, saj premija ni obremenjena z davki in prispevki. Strošek premije je tako za delodajalca bistveno nižji, kot če bi zaposlenemu povišal neto plačo za enak znesek, kot znaša premija.

Vaš informativni izračun lahko naredite tukaj.

 

50 evrov premije za zaposlenega delodajalcu predstavlja enak strošek kot 25 evrov za povišanje neto plače za zaposlenega. | Foto: 50 evrov premije za zaposlenega delodajalcu predstavlja enak strošek kot 25 evrov za povišanje neto plače za zaposlenega.

Davčna olajšava tudi za posameznika

Poleg delodajalca ima tudi zaposleni možnost sofinanciranja premije, pri čemer je celoten znesek premije zanj davčna olajšava in prejme do 50 odstotkov vplačane letne premije v obliki povračila dohodnine.

Informativni izračun davčne olajšave za posameznika lahko naredite tukaj.

 

Strošek premije posameznika, ki sam (so)financira premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja. | Foto: Strošek premije posameznika, ki sam (so)financira premijo dodatnega pokojninskega zavarovanja.

Dodatno pokojninsko varčevanje od zdaj z novimi naložbenimi možnostmi, tudi za mlajše varčevalce

Nove naložbene možnosti omogočajo mlajšim varčevalcem dodatnega pokojninskega zavarovanja varčevanje z večjo stopnjo tveganja in posledično možnost doseganja višjih donosov ter višje pokojnine.

Posameznik se lahko odloči za varčevanje v skladu, ki mu zagotavlja zajamčen donos, ali pa varčuje z naložbeno politiko življenjskega cikla, ki ga izvajajo trije skladi: Delniški, Mešani in Obvezniški sklad z zajamčenim donosom. Če se posameznik odloči za naložbeno politiko življenjskega cikla, bo s približevanjem upokojitvi prehajal v sklade z vedno večjim deležem kratkoročno bolj varnih naložb (obveznice).

Informativni izračun pokojnine ob izbiri različnih naložbenih politik lahko naredite tukaj.

Za več informacij obiščite spletno stran Skupne pokojninske družbe.

Preberite še:

Izračunajte, za koliko lahko povišate svojo pokojnino

 

Ne spreglejte