Dedovanje: pet stvari, ki bi jih morali vedeti vsi

1. Oporoka

Oporoka je pisna listina, s katero zapustnik določi, kako naj se po njegovi smrti razdeli njegovo premoženje. Oseba, ki napiše oporoko, je oporočitelj, osebe, ki jih je določil kot dediče, so oporočni dediči.

Če zapustnik ne napiše oporoke, se po njegovi smrti premoženje razdeli v skladu z Zakonom o dedovanju. Ta določa naslednje dedne rede:

• dediči prvega reda so zapustnikovi otroci (tudi posvojenci) in preživeli zakonec (tudi izvenzakonski partner), ki dedujejo po enakih delih. Če ni potomcev, dedujejo
• dediči drugega reda. Starši (tudi posvojitelji) si razdelijo polovico po enakih delih, drugo polovico dobi preživeli zakonec ali zunajzakonski partner. Če ni ne potomcev ne staršev, dedujejo
• dediči tretjega reda, to pa so dedi in babice pokojnega ter njihovi potomci.

2. Nujni delež

Tudi če je oseba napisala oporoko in v njej določila drugače, lahko nujni dediči zahtevajo nujni delež. Nujni dediči so:

• pokojnikovi otroci in posvojenci,
• pokojnikovi starši,
• pokojnikov preživeli zakonec.

V primeru, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje, so lahko nujni dediči tudi pokojnikovi dedi in babice ter bratje in sestre.

3. Dedovanje dolgov

Dedovanje pomeni univerzalno nasledstvo, kar pomeni, da se dedujejo tako pravice kot tudi dolgovi. Zakon o dedovanju določa, da dedič za zapustnikove dolgove odgovarja z vsem svojim premoženjem, pri čemer je dedovanje dolgov omejeno na višino podedovanega premoženja.

Tako kot pravice se dedujejo tudi dolgovi.

4. Odpoved dedovanju

Bodisi zaradi dolgov ali pa v korist sodedičev se dedič lahko odpove svojemu dednemu deležu. To lahko stori na sami zapuščinski obravnavi na sodišču. Pri tem je treba poudariti, da odpoved dedovanju ni možna, če je dedič do zapuščinske obravnave že razpolagal z zapuščino, razen če je to storil z namenom njene ohranitve.

Možno je tudi podpisati poseben sporazum v času, ko je zapustnik še živ. Gre za sporazum o odpovedi neuvedenemu dedovanju, ki se pogosto uporablja predvsem v primerih, ko je bodoči dedič že pred smrtjo zapustnika prejel določeno premoženje ali ugodnost.

5. Davek na dedovanje

Obdavčitev dediščine ureja Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD). Po tem zakonu:

• so dediči prvega reda (potomci in preživeli zakonec) oproščeni plačila davka na dediščino,
• se davek za vse ostale dediče odmeri glede na dedni red in vrednost zapuščine.

Premičnine do vrednosti pet tisoč evrov niso predmet obdavčitve.

Tako kot v marsikateri drugi situaciji boste tudi v zvezi z dedovanjem na boljšem, če se boste prej dobro pozanimali. Za take primere so vam naši strokovni pravni svetovalci preko storitve Pravnik na dlani na voljo po telefonu! Ker lahko že nekaj minut pravnega svetovanja reši vašo težavo.

Naročnik oglasne vsebine je 12media, d.o.o.