Torek, 14. 5. 2019, 19.33
5 let, 6 mesecev
Da risi ne bodo izumrli, bo pomagal tudi romunski Goru #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,77
2
Ris Goru, ki je iz Romunije v Slovenijo prispel pred tremi tedni, je danes stekel na prostost pri Loškem Potoku in v slovenskih gozdovih pustil svoje prve sledi. Je prvi od desetih risov, ki jih bodo naselili v Slovenijo, da bi rešili slovensko populacijo risov pred izumrtjem. V gozdovih imamo le še od 10 do 15 risov, gre pa za potomce šestih risov, ki so jih leta 1973 v Slovenijo pripeljali iz Slovaške. Goru bo v to skupino vnesel svežo kri in pomagal zmanjšati stopnjo sorodnosti, zaradi katere risom na slovenskih tleh grozi izumrtje.
Triindvajset kilogramov težek Goru je ob prihodu iz Romunije tri tedne preživel v tako imenovani prilagoditveni obori, kjer se je privajal na okolico. V njej se je spočil po dolgi poti in se dobro najedel, preden so mu odprli vrata v gozd. Sprva si je previdno ogledoval novo odprtino v ogradi, nato pa je želja po svobodi premagala strah in je stekel v gozdove Loškega Potoka.
Vrata v prostost je Goruju odprl lovec Maksimilijan Konečnik, ki je rise naseljeval že ob prvem izumrtju leta 1973 in je bil nad dogodkom vidno ganjen.
Maksimilijan Konečnik je bil ob dogodku zelo čustven. Povedal je, da je zelo vesel, da so ga povabili.
Risova prva stopinja, ko je stekel na prostost v slovenske gozdove. #ris #Goru #lifelynx @siolnews @PlanetTV pic.twitter.com/GfyzUAMbIM
— Metka Prezelj (@SuhaVoda) May 14, 2019
Evropska unija od 6,8 milijona prispevala štiri milijone evrov
Projekt reševanja risa pred izumrtjem Life Lynx zahteva sodelovanje številnih partnerjev in poteka s podporo Evropske unije.
Risi namreč niso ogroženi le v Sloveniji, gre za težavo celotne Evropske unije. Od okoli 6,8 milijona evrov, kolikor je vreden celoten projekt reševanja risov pred izumrtjem, je Evropska unija prispevala štiri milijone.
Goru se bo po slovenskih gozdovih potikal pod budnim očesom sodelujočih in ob veliki podpori lovcev. Je prvi od desetih risov, ki jih bodo naselili v Slovenijo, s tem pa zmanjšali stopnjo sorodnosti, zaradi katere jim grozi izumrtje.
Tako je #ris #Goru stekel v gozd v Loškem potoku po treh tednih, odkar je prišel v Slovenijo. @SiolNEWS @PlanetTV #lifelynx pic.twitter.com/ZaUxthoTsj
— Metka Prezelj (@SuhaVoda) May 14, 2019
Pomembnost projekta je poudarila tudi Nataša Šip s predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Ko gre za domače rejne živali, ris ni konfliktna žival
Kot je povedal Damjan Oražem, direktor Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ris ni konfliktna žival, ko gre za domače rejne živali. Ris je po njegovih pojasnilih samotar, lovi sam, po 50 metrih zasledovanja plena ga izpusti, če ga ne ujame. Glavna hrana je srnjad, od katere na leto poje od 50 do 60 osebkov, pleni tudi manjše sesalce.
"Računamo, da bo naše z delo z risom v prihodnje večinom v tem, da bomo izvajali monitoring, manj pa se bomo ukvarjali s tem, kakšno škodo povzroča," je poudaril Oražem.
Zavod za gozdove vsako leto pripravi predlog ravnanja s populacijami zveri. Bivanje medvedov se je v Sloveniji izkazalo za več kot uspešno, saj jih je na našem območju celo preveč, nasprotno od njih pa pri risih še zelo dolgo ne bo mogoče določiti populacije za odlov, je dejal Oražem. Smrtnost risov povzroča tudi krivolov, zato sta pomembna ozaveščenost in nadzor, nekaj smrti pa povzroči tudi promet.
Risi, ki se parijo med seboj, so obsojeni na propad
Ris je konec 19. stoletja pri nas enkrat že izumrl, leta 1973 pa so v Slovenijo pripeljali šest risov iz slovaških Karpatov. Uspešno so se naselili in iz te populacije so nastali vsi risi v Bosni in Hercegovini, na Hrvaškem in v Sloveniji, je pojasnil Tomaž Skrbinšek, strokovnjak za genetiko z Biotehniške fakultete.
"Populacija, ki izvira iz šestih osebkov, se lahko iz generacije v generacijo pari le še med sabo, parjenje med sorodniki pa prinese zelo neugodne posledice," pravi Skrbinšek in pojasni, da tako na dan pridejo skriti škodljivi geni, ki povzročijo težave. To se je verjetno zgodilo tudi s slovenskimi risi, saj jih je vse manj, velikost populacije še vedno pada.
Pred današnjo izpustitvijo risa v okolje ima populacija risov trenutno najnižjo genetsko pestrost do zdaj izmed vseh proučevanih populacij. Iz tega razloga je uspešnost reprodukcije bistveno nižja, take populacije pa so obsojene na propad. Če so prepuščene same sebi, dosežejo točko, ko sta reprodukcija in preživetje prenizka za obstanek. V takšnih primerih lahko pripeljemo v populacijo nesorodne živali in dvignemo genetsko pestrost, kar so tokrat storili z Gorujem kot prvim od desetih risov, je pojasnil Skrbinšek.
Na srednji rok želijo na ta način zagotoviti zdravo populacijo, na dolgi rok pa povezati to populacijo s sosednjimi, je pojasnil Rok Černe.
Na Hrvaško prihaja pet risov, v Slovenijo deset
Kot je pojasnil Rok Černe, koordinator projekta Life Lynx pri ZGS, je cilj doselitve risov to, da rešimo populacijo pred izumrtjem. Na Hrvaško bodo naseljeni štirje risi, v slovenske Dinaride jih bodo naselili pet, pet pa jih bo prišlo še v slovenske Alpe.
Na srednji rok želijo na ta način zagotoviti zdravo populacijo, na dolgi rok pa povezati to populacijo s sosednjimi.
Najverjetneje bodo morali pripeljati še kakšnega risa več od načrtovanih, saj nekateri odidejo z območja, lahko jih povozijo v prometu ali umrejo iz drugih razlogov.
Rok Černe: Danes smo bili priča zgodovinskemu dogodku
Lovci zelo podpirajo naselitev risov v okolje
Predsednik lovske zveze Lado Bradač je povedal, da po analizi okoli 85 odstotkov lovcev podpira naseljevanje novih risov v Sloveniji, kar je zelo visok odstotek, ki ga je med lovci v evropskem prostoru težko doseči. Poudaril je, da se lahko divjad upravlja le na znanstveni način in da je pri populaciji risov ukrepanje nujno.
Dodal je, da zaradi lovskih pušk ni izumrla nobena vrsta in da na lovski zvezi velja ničelna toleranca do krivolova. Za preprečevanje krivolova imajo tudi izobraževanja za forenzike, ki raziskujejo krivolov.
"Velja zgolj in le ničelna toleranca do odstrela zavarovanih vrst, tega dovoljujemo le v okviru dovoljenj. Treba je poiskati in ustrezno kaznovati tiste, ki zakon kršijo, in zato ima lovska zveza več kot 3.000 lovskih čuvajev, približno enega na 2.000 hektarjev lovskih površin," je povedal Bradač.
Černe je dodal, da je bil dozdajšnji odziv lovskih družin zelo pozitiven. S 34 lovskimi družinami pri projektu sodelujejo, in sicer tako, da vsaka skrbi za eno ali dve kameri na območju, ki jim pomagajo raziskovati življenje populacije živali. Redno jim tudi dostavljajo posnetke.
Kako preprečiti smrti risov v prometu
Populacija risov se zmanjšuje tudi zaradi smrti v prometu. Lani so tudi v Kočevju povozili enega risa, je povedala Katja Konečnik z območne enote Kočevje ZGS. Takšne dogodke bi lahko preprečili z gradnjo več umetnih prehodov oziroma zelenih mostov, ki zavarujejo tako živali kot ljudi, ki so udeleženi v prometu.
2