Celjski kriminalisti v ZD Žalec preiskali korupcijska kazniva dejanja

Kot je za STA danes povedala direktorica ZD Žalec Hana Šuster Erjavec, je v začetku leta 2024 v zavodu potekala hišna preiskava zaradi kaznivih dejanj s področja korupcije. Celjski kriminalisti so v zavodu preiskovali področje evidenčnih javnih naročil.

ZD Žalec je preiskovalnim organom omogočil dostop do želenih podatkov in sodeloval pri hišni preiskavi, zaradi postopkov, ki še vedno tečejo, pa zavod trenutno več informacij ne more dati, je dejala Šuster Erjavec. 

Zavod je postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno

Dodala je tudi, da ena osumljena oseba ni bila več zaposlena v ZD Žalec, ko je potekala preiskava, drugi osumljeni pa je od preiskave odsoten s svojega delovnega mesta, a je še vedno zaposlen v ZD Žalec.

Stojnšek je na današnji novinarski konferenci povedal, da ovadene osebe utemeljeno sumijo, da so od leta 2022 do začetka aprila lani, s sredstvi javnega zdravstvenega zavoda, ki je z zakonom zavezan k izvajanju primarne zdravstvene dejavnosti, razpolagali negospodarno in netransparentno.

Z vnaprej dogovorjenim in usklajenim sodelovanjem so delovali tako, da so storitve, potrebne za nemoteno delovanje zavoda, katerih vrednost je sodila v okvir t. i. evidenčnih javnih naročil, organizirali z izbiro favoriziranih ponudnikov, ki so sami priskrbeli konkurenčne ponudbe. To pomeni, da je zavod postopek javnega naročanja izvedel zgolj formalno, in ne v skladu z načeli zakona o javnem naročanju, je pojasnil Stojnšek. Foto: STA ,

Zaradi nepravilnosti nastala velika premoženjska škoda

V preiskavi so tudi ugotovili, da sta osumljena zaposlena v zavodu pred formalno izvedbo posla osumljenim izvajalcem sporočala podatke o višini sredstev, ki jih ima zavod na razpolago za izvedbo posameznega posla.

S tem sta favoriziranemu ponudniku omogočila, da se je s ponudbo čim bolj približal maksimalni vrednosti razpoložljivih sredstev zavoda. Na ta način so favorizirani ponudniki cene storitev, v zameno za pridobitev posla, dvignili do 30 odstotkov od takrat veljavnih cen na trgu. Dvig cen je predstavljal vrednost daril zaposlenim v zavodu oz. neupravičeno bogatenje favoriziranega ponudnika na račun javnih sredstev.

Eden izmed osumljenih je favoriziranim ponudnikom v zameno za nedovoljeno nagrado v višini deset do 15 odstotkov vrednosti posla omogočal sklenitev posla z zavodom, pri čemer je ravnal očitno v nasprotju z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti.

Z ravnanji ovadenih oseb je bila ZD Žalec povzročena velika premoženjska škoda, saj je vrednost posameznih poslov znašala od nekaj tisoč evrov do več kot 80 tisoč evrov.

V preiskavi so ugotovili, da so se dogovarjanja preiskovanih poslov nanašala na investicije oz. materialno tehnična sredstva ter storitve, potrebne za nemoteno delovanje javnega zavoda, ne pa na dobavo medicinske opreme oz. zdravil.

V lanskem letu zaznali 98 kaznivih dejanj

Vodja oddelka za korupcijo v upravi kriminalistične policije Generalne policijske uprave David Smolej je dejal, da so najbolj izpostavljena področja s tveganji za korupcijo, med drugim javna naročila, zdravstveni sektor, finančni sektor, gradnja in šport.

Po njegovih besedah tudi podatki Evropske komisije za leto 2024 kažejo, da so javna naročila najbolj tvegano področje, saj javne institucije v EU porabijo dva trilijona evrov za javna naročila, kar predstavlja 14 odstotkov celotnega bruto družbenega produkta v EU. Glede na ocene Evropske komisije pa se za različne oblike podkupnin porabi od 13 do 25 odstotkov vrednosti pogodb.

Da so javna naročila eno od bolj izpostavljenih področij v Sloveniji, ugotavlja tudi slovenska policija. V letu 2024 je policija na pristojna državna tožilstva poslala kazenske ovadbe za 98 korupcijskih kaznivih dejanj in 604 kazniva dejanja z elementi korupcije.

Za več kot 72 odstotkov korupcijskih kaznivih dejanj so bili dokazi zbrani s pomočjo prikritih preiskovalnih ukrepov, je navedel Smolej.

Policija več kot 80 odstotkov korupcijskih kaznivih dejanj odkrije sama

Glede na omenjene ocene se na policiji zavedajo dejstva, da so odkrita kazniva dejanja korupcije le vrh ledene gore celotne korupcijske kriminalitete. Policija več kot 80 odstotkov korupcijskih kaznivih dejanj odkrije sama.

Za Smoleja je pomembna kultura prijavljanja javnih uslužbencev kot tudi zaposlenih v zasebnem sektorju. Samo zavračanje in ignoranca ponujanja podkupnin in daril ni dovolj, saj gre za dokončano kaznivo dejanje, treba je storiti korak dlje in takšna dejanja nemudoma prijaviti policiji, je dejal.

Samo na tak način bo lahko policija po Smolejevih besedah posegla v ustaljene korupcijske vzorce in jih preprečila. Lani je policija obravnavala nekaj primerov korupcije, kjer so javnim uslužbencem stranke v postopku ponujale podkupnino za ugodnejšo ali hitrejšo izvedbo javnih storitev.

Kar nekaj uslužbencev je to prijavilo policiji. To je edini način, s katerim dvigujejo integriteto javnih storitev in preprečujejo nadaljnje širjenje korupcije, je poudaril Smolej.

"Dejstvo je, da je korupcija specifična kriminaliteta, ki se od splošne kriminalitete razlikuje v tem, da zunanji javnosti ni vidna in pogosto tudi ni neposrednega oškodovanca, saj vsi v zaprtem krogu delovanja pridobijo določene koristi, škodo pa je povzročena državi, kar se kaže v slabših in dražjih storitvah," je še dejal Smolej.

Novice Korupcija v zdravstvu v Celju? Kriminalisti bodo razkrili podrobnosti.