Bruselj opozarja na podhranjenost KPK in spletno nadlegovanje novinarjev

Prvo letno poročilo o vladavini prava v vseh članicah EU, ki naj bi bilo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij.

Novice Twitter začasno zaprl uradni račun madžarske vlade

Komisija opozarja na pomanjkljivosti protikorupcijske zakonodaje

Pri pregledu pravosodnega sistema komisija ugotavlja okrepljeno učinkovitost državnega tožilstva, a dodaja, da ostajajo izzivi pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega in finančnega kriminala. Čeprav se sodni zaostanki zmanjšujejo in ne pomenijo sistemske težave, je trajanje sodnih postopkov pri obravnavi primerov v povezavi s pranjem denarja še vedno izziv, po poročanju STA navaja Evropska komisija.

Pri analizi nacionalnega protikorupcijskega okvira Evropska komisija v poročilu izpostavlja, da omejeni človeški in finančni viri Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vzbujajo zaskrbljenost. Foto: STA ,

Komisija ugotavlja tudi, da se Sodni svet in Državnotožilski svet soočata z izzivi glede sredstev. Sodni svet bi po mnenju deležnikov potreboval dodatne vire za okrepitev administrativne zmogljivosti, tudi za izboljšanje procesa izbire sodnikov. Državnotožilskemu svetu primanjkuje človeških in finančnih virov, kar negativno vpliva na splošno kakovost državnega tožilstva, piše v poročilu.

Pri analizi nacionalnega protikorupcijskega okvira komisija v poročilu poudarja, da omejeni človeški in finančni viri KPK vzbujajo zaskrbljenost. Izpostavlja tudi zaskrbljenost zaradi vrzeli med zakonodajo in prakso, še zlasti v povezavi z izvajanjem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, torej ključne slovenske protikorupcijske zakonodaje.

Novice Orban predsednico Evropske komisije poziva k odstavitvi komisarke

Zaskrbljeni predvsem zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev

Pri pregledu medijskega pluralizma komisija ugotavlja, da Akos deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti, kar vpliva na njegovo učinkovitost. Poleg pomanjkanja človeških virov učinkovitost agencije omejuje tudi pomanjkanje varoval pred političnim vmešavanjem, piše v poročilu komisije. Komisija navaja tudi, da trenutni sistem prijavljanja medijskega lastništva sicer zagotavlja javno dostopnost nekaterih informacij in delno transparentnost glede lastništva, a ne zagotavlja informacij o končnih lastnikih.

Ob tem izpostavljajo, da pomanjkanje pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev, v praksi negativno vpliva na medijski pluralizem v Sloveniji na nacionalni in regionalni ravni. Ob tem komisija navaja, da prebivalci Slovenije predvsem velike medije v državi pogosto dojema kot politično pristranske. Na primer, za najmanj dve televizijski postaji ter tudi nekatere tiskane in spletne medije se šteje, da so pod nadzorom politične stranke.

V tem kontekstu pri komisiji omenjajo letošnje poročilo MPM (Media Pluralism Monitor), ki navaja visoko tveganje glede politične neodvisnosti medijev. Prav tako komisija po poročanju STA navaja zaskrbljenost deležnikov glede morebitnih sprememb financiranja RTV in upravljanja STA, za katere se šteje, da so politično motivirane.

Glede položaja novinarjev v Sloveniji komisija ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, a izpostavlja spletno nadlegovanje in grožnje: "Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom so razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja."