Petek, 2. 6. 2023, 10.51
10 mesecev, 3 tedne
Boštjančič okrcal ministrske kolege: To pomeni zapreti njihova usta. Morali bodo sprejeti realnost.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,42
Nekateri ministri bodo morali po mnenju ministra za finance Klemna Boštjančiča kmalu sprejeti realnost, saj je treba pripraviti proračuna za leti 2024 in 2025, kar bo nekatere resorje bolelo. "To pomeni zapreti usta kolegom ministrom, ki v to ne verjamejo in ves čas računajo na javna sredstva," je ponazoril Boštjančič.
Slovenija je glede zelenega prehoda pred pomembnimi odločitvami, zato je osrednja tema današnje bančne konference, kako k temu pritegniti zasebni kapital. "Čas je za akcijo," je pozval prvi mož NLB Blaž Brodnjak, finančni minister Klemen Boštjančič pa je ob apetitih, za kaj vse bo poskrbela država, posvaril, da "so javnofinančna sredstva omejena".
Boštjančič je poudaril, da na izzive ne moremo odgovarjati samo z javnofinančnimi sredstvi, ker jih je premalo. "Zadnja tri leta je večji del zahodnega sveta živel v oblaku, da so sredstva neomejena," je ponazoril in dodal: "To, da se vračajo fiskalna pravila, me veseli, saj je ne najbolj usmerjena pomoč na posamezne segmente pustila posledice, tudi v zavesti ljudi."
Vlada po njegovih besedah ne more odgovoriti na vse potrebe vseh podsistemov, mora pa zagotoviti infrastrukturo, tudi na energetskem področju. Okrcal je nekatere ministrske kolege, ki za nekatere projekte preveč računajo na javni denar: "Če obstaja interes na trgu, da se najde sodelovanje med javnimi in zasebnimi sredstvi, je to pot, ki jo kot finančni minister vidim."
Nekateri ministri bodo tako po njegovem mnenju morali kmalu sprejeti realnost, saj je treba pripraviti proračuna za leti 2024 in 2025, kar bo nekatere resorje bolelo. "To pomeni zapreti usta kolegom ministrom, ki v to ne verjamejo in ves čas računajo na javna sredstva," je ponazoril. "Sredstva so, treba jih je pravilno plasirati. Javna sredstva so omejena, za projekte je treba aktivirati sredstva bank in depozite gospodinjstev," je pojasnil.
Brodnjak: Zdajšnje kreditne razmere vrnitev v normalnost
Slovenski kapitalski trg je med tremi najslabše razvitimi v EU, je dejal minister. Na to je opozoril tudi Brodnjak, sicer predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije, ki organizira današnji dogodek. Zakaj govorimo o višini obrestnih mer za komitente, ne pogovarjamo pa se o tem, zakaj nismo razvili kapitalskega trga, je vprašal. Zdajšnje kreditne razmere je opisal kot vrnitev v normalnost, saj razmere v zadnjih letih niso bile vzdržne.
Predsednik nadzornega sveta Združenja bank Slovenije in prvi mož NLB Blaž Brodnjak ter finančni minister Klemen Boštjančič
"Slovenske banke so zgodovinsko v najboljši kondiciji. Imamo izjemno priložnost, da izzive naslovimo hitro, učinkovito in konstruktivno," je dejal. Biti moramo "družba odgovornosti in sprejeti zahtevne odločitve", je dodal ter poudaril, da "slovenske banke sedijo na okoli 20 milijardah evrov likvidnostnih rezerv, ki so pripravljene, da se jih razporedi za ključne projekte v državi". Tako je čas za energetske projekte, objekte in njihovo umestitev v prostor, tudi s posebnimi zakoni, če ne gre drugače, je sklenil.
Med največjimi izzivi visoka inflacija
Direktorica združenja bank Stanislava Zadravec Caprirolo je povzela stanje v državi in mednarodnem okolju ter navedla, da okrevanje prinaša velike priložnosti. "Pred nami je cilj zgodovinsko največjega investicijskega cikla, ki je povezan s cilji za energetsko neodvisnost in cilji zelenega prehoda. Banke bodo morale odigrati pomembno vlogo, kar bodo lahko storile le, če bodo dobičkonosne," je poudarila.
Čeprav sedanji čas ni prinesel novih šokov, ki so bili značilni za pretekla leta, pa ob tem ostajajo nekateri izzivi, med katerimi je največji izziv visoka inflacija. Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je povedal, da bo Evropska centralna banka pred poletnim odmorom nadaljevala zmerne dvige ključne obrestne mere. Na odgovor na vprašanje, kako bo v zadnjem letošnjem četrtletju, bo treba počakati na takratne podatke o stanju v gospodarstvu, je dejal.
"Za znižanje inflacije bo potrebno širše sodelovanje vseh deležnikov," je dejal. Potrebno je ukrepanje ne le denarne politike, tudi fiskalne politike, politike plač, da ne bo prihajalo do čezmernega povišanja in prenosa v cene, ter ukrepanje podjetij pri oblikovanju cen in maržne politike. Na dolgi rok pa so potrebne strukturne spremembe v smeri večje konkurenčnosti, produktivnosti in odprtosti, je naštel.
V bankah bosta po njegovem mnenju ključna upravljanje s tveganji ter kakovosten in zadosten nadzor nad bančnim sistemom. Glede javnih sredstev je delil stališče ministra. "V zadnjih letih smo bili priča izrednim dogodkom in šokom, zato je bilo upravičeno in pravilno, da smo se jim zoperstavili z izrednimi ukrepi tako na področju denarne kot fiskalne politike," je povedal. A vračamo se v bolj običajne razmere, ko obsežna pomoč denarne in fiskalne politike ne bo več mogoča. "Zato mora vsak sam vzpostaviti bolj robusten sistem, da se bo lahko zoperstavil težavam," je dejal guverner.
