Sreda, 16. 7. 2025, 13.48
55 minut
Boštjančič: Slovenija je pripravljena na šok
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,14
Ministrstvo za finance, predvsem državna zakladnica, po Boštjančičevih zagotovilih obenem veliko dela na čim večji zaščiti Slovenije pred finančnimi šoki.
Slovenija je pripravljena na morebitni javnofinančni šok, kar potrjujejo tudi bonitetne ocene agencij, je v današnjem pogovoru na dogodku Inštituta za strateške rešitve (ISR) v Ljubljani ocenil finančni minister Klemen Boštjančič. Minister je med drugim poudaril pomen krepitve razvoja kapitalskih trgov. Zaradi dviga izdatkov, povezanih z varnostjo in obrambo, vlada ne bo uvajala novih davkov, je danes še zagotovil finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih ne bodo občutili.
Boštjančič je kot osrednji gost dogodka Finance v primežu geopolitike v pogovoru z direktorjem ISR Tinetom Kračunom spregovoril o aktualnih globalnih razmerjih in umeščenosti Slovenije v novo razvijajoči se mednarodni ureditvi. Sogovornika sta se dotaknila tudi izzivov in priložnosti za slovensko gospodarstvo v prihajajočih letih.
"Zaradi vrste razlogov je Slovenija v precej dobrem položaju, tega pa se v resnici ne zavedamo," je ocenil minister. Kot prednost med drugim vidi majhnost in pragmatičnost Slovenije, ki pa jo po njegovem prepričanju premalo izkoriščamo.
Ob tem je poudaril, da tuje institucije, kot so bonitente agencije in investicijske banke, Slovenijo vidijo bistveno bolje, kot mi vidimo sami sebe.
Slovenija je postala država z najvišjo bonitetno oceno
Sogovornika sta ob tem spomnila, da je agencija Standard & Poor's v začetku junija zvišala bonitetno oceno Slovenije z AA– na AA in ji pripisala stabilne obete. Slovenija je s to oceno postala država z najvišjo bonitetno oceno v skupini držav srednje in vzhodne Evrope.
Ministrstvo za finance, predvsem državna zakladnica, po Boštjančičevih zagotovilih obenem veliko dela na čim večji zaščiti Slovenije pred finančnimi šoki. Je pa minister pri tem ravno majhnost Slovenije navedel kot težavo, saj so slovenske obveznice posledično bistveno manj likvidne kot recimo nemške.
Po Boštjančičevih besedah se strateško pripravljajo na morebitne šoke. Izdali so obveznico na japonskem trgu, naslednje leto naj bi jo tudi na kitajskem trgu.
Zato se po Boštjančičevih besedah strateško pripravljajo na morebitne šoke. Izdali so obveznico na japonskem trgu, naslednje leto naj bi jo tudi na kitajskem trgu.
"Glavni razlog za to je, da imamo, če se zgodi kriza na finančnem področju, relativno širok nabor trgov, kamor lahko gremo," je pojasnil.
V Sloveniji je po ministrovem mnenju obenem treba okrepiti razvoj kapitalskega trga. Med razlogi je, da proračuni na srednji in dolgi rok ne bodo mogli financirati vseh želja in potreb, ki jih imajo posamezne države. "Treba se bo povezovati s privatnim sektorjem," je poudaril.
Boštjančič vidi veliko priložnost za Slovenijo
V luči trenutnih razmer v svetu Boštjančič vidi veliko priložnosti za Slovenijo v tem, da se osredotoči na določena področja. Država mora jasno povedati, katera so ta področja, in nato tja ciljno vlagati. Sam zagovarja vlaganja v farmacijo in biotehnologijo.
Sogovornika sta se dotaknila tudi obrambnih izdatkov v okviru deklaracije zveze Nato.
Minister bo skupaj z veleposlanikom pri zvezi Nato Andrejem Benedejčičem o tej temi sicer podrobneje spregovoril popoldne v izjavi za medije. Je pa v pogovoru s Kračunom poudaril, da obrambni izdatki ne bodo imeli tako dramatičnega vpliva na slovenski proračun, kot se to prikazuje v javnosti.
Boštjančič je v luči spreminjanja geopolitičnih odnosov dejal, da se politika ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa v resnici ni bistveno spremenila, novi predsednik ima zgolj drugačen pristop.
Po ministrovem mnenju bi bila napačna poteza Evrope, da bi se začela umikati od ZDA. Obenem ne verjame, da je odgovor strateško povezovanje s Kitajsko.
"Zavezništvo z ZDA je pomembno in ostaja, ampak osredotočiti se je treba na Evropo," je še dejal minister.
Boštjančič: Državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih ne bodo občutili
Zaradi dviga izdatkov, povezanih z varnostjo in obrambo, vlada ne bo uvajala novih davkov, je danes zagotovil finančni minister Klemen Boštjančič in dodal, da državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih ne bodo občutili. Veleposlanik pri Natu Andrej Benedejčič pa si želi, da bi v DZ umaknili sklep o referendumu o obrambnih izdatkih.
Finančni minister Klemen Boštjančič je dodal, da državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih ne bodo občutili.
"Naj poudarim, da se zaradi dviga obrambnih izdatkov ostali izdatki v letih 2026 in 2027 ne bodo znižali. Državljani dviga obrambnih izdatkov na drugih področjih zato ne bodo čutili," je na novinarski konferenci po neformalnem brifingu povedal minister Boštjančič. Pri tem je zagotovil, da zaradi izdatkov, povezanih z varnostjo in obrambo, vlada ne bo uvajala nobenih novih davkov.
"Tudi proračuni preostalih resorjev se zato ne bodo znižali, je pa dejstvo na drugi strani, da se rast prihodkov ustavlja. (...) V tem okviru bodo vsi resorji morali to upoštevati," je še dodal.
Veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič je medtem povedal, da je bil nedavni vrh Nata v Haagu, na katerem so voditelji članic potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, velik uspeh slovenske zunanje in obrambne politike. Kot je pojasnil, je sprejeta deklaracija v veliki meri rezultat ravno slovenskih pripomb med pogajanji.
Veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič je medtem povedal, da je bil nedavni vrh Nata v Haagu, na katerem so voditelji članic potrdili dogovor o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, velik uspeh slovenske zunanje in obrambne politike. Kot je pojasnil, je sprejeta deklaracija v veliki meri rezultat ravno slovenskih pripomb med pogajanji.
"S tem mislim na varovalko, se pravi na strateški pregled leta 2029. S tem mislim na raztegnitev eventualnega doseganja 3,5 odstotka obrambnih izdatkov za ožje izdatke in 1,5 odstotka za širše, vse do leta 2035. S tem prav tako mislim na to, da lahko izpolnjevanje širših izdatkov letno variira," je dodal.
Prepričan je, da je slovenski diplomaciji v deklaracijo uspelo vnesti ključne elemente resolucije o dolgoročnem razvoju Slovenske vojske, ki jo je sprejel DZ. "Z rezultatom bi torej morali biti zadovoljni vsi, tako naši parlamentarci kot tudi naša diplomacija. Zato upam, da bo v petek državni zbor prepoznal ta dejstva in umaknil sklep o referendumu o obrambnih izdatkih," je poudaril.
Prav tako je povedal, da med njegovimi kolegi v Bruslju vlada "določena mera začudenja, saj se smatra, da smo bili pri pogajanjih izredno uspešni in dobili vse tisto, kar smo zahtevali". V luči tega je deklaracijo, sprejeto v Haagu, označil tudi za dosežek državnega zbora.
"Malce nenavadno bi bilo, če bi isti državni zbor ta dosežek postavljal pod vprašaj, zato upam, da bo to prepoznano v petek, ko se bo zgodilo glasovanje v državnem zboru," je še dodal.
