Boštjan Šefic: Hrvaška bo morala takoj dokazati, da je vredna zaupanja

Evropski poslanci so prejšnji teden na plenarnem zasedanju podprli pristop Hrvaške v schengensko območje, saj da po njihovi oceni izpolnjuje vse potrebne pogoje, da 1. januarja prihodnje leto postane članica območja brez mejnega nadzora. Končno odločitev o odpravi nadzora na notranjih mejah mora zdaj soglasno sprejeti Svet EU. Ta bo zeleno luč predvidoma prižgal na zasedanju 8. decembra, na katerem bodo države članice odločale tudi o vstopu Romunije in Bolgarije. 

Bo največja težava za države kandidatke Švedska?

Pri tem bi lahko veliko težavo za vse tri države kandidatke predstavljala Švedska, kjer manjšinska vlada, ki sicer podpira širitev schengna, nima podpore protipriseljenskih Švedskih demokratov, ki tej širitvi nasprotujejo.

Določeni pomisleki so tudi na strani Slovenije, ki – kot je konec oktobra sporočila vlada – načeloma podpira vstop Hrvaške v schengen. A ob tem je opozorila tudi, da je slovenska politika dolžna zavarovati nacionalne interese in da je arbitražna razsodba o meji med državama za Slovenijo dokončna. O tem, kakšna bo odločitev Slovenije na Svetu EU, bo morda že jutri za zaprtimi vrati razpravljal parlamentarni odbor za zunanjo politiko.

Zunanja ministrica Tanja Fajon je sicer včeraj opozorila, da je Slovenija pripravljena na meji s Hrvaško po njenem vstopu v schengensko območje uvesti nadzor, če bo to potrebno, saj si ne želi, da bi s porastom števila nezakonitih migrantov Slovenija postala nekakšen žep.

Do konca septembra dvakrat več nezakonitih prehodov meje

Po uradnih podatkih je slovenska policija od 1. januarja do 30. septembra letos obravnavala 15.590 nezakonitih prehodov državne meje, v enakem obdobju lani pa 7.260, kar pomeni 114,7-odstotno rast. 

Foto: policija

Šefic: Napovedi glede migracijskega toka niso najboljše

"Po informacijah, s katerimi razpolagam, je zahodnobalkanska migracijska pot kar aktivna in dinamična. Veliko ljudi je v tem migracijskem toku, vse od Grčije prek Makedonije, Srbije in nato proti Madžarski, en del pa proti Hrvaški, Sloveniji in do ciljnih držav. Menim, da je Hrvaška vložila veliko sredstev v opremo, usposabljanje in tudi sistem varovanja prihodnje zunanje schengenske meje, ki je zelo dolga in zahtevna, tako s Srbijo kot zlasti z Bosno in Hercegovino, tudi zaradi konfiguracije. Mislim, da so v to vložili več kot 250 milijonov evrov, tudi iz skladov EU," pravi Boštjan Šefic, svetovalec za nacionalno varnost predsednika republike Boruta Pahorja.

Prepričan je, da so na Hrvaškem naredili določen napredek, saj so tudi vse evropske evalvacije pokazale, da so pripravljeni na prevzem varovanja zunanje schengenske meje, ki je bila do zdaj zunanja meja EU, vendar Šefic ne glede na to ocenjuje, da je število nezakonitih prehodov meje med Hrvaško in Slovenijo odločno preveliko. 

"22 tisoč nezakonitih prehodov meje do začetka novembra je odločno preveč. To je obseg, ki nas mora skrbeti. To ni ugodno in ni spodbudno. Kljub temu, da podpiram vstop Hrvaške v schengensko območje, ki prinaša tudi seveda številne pozitivne učinke, pa menim, da bo Hrvaška morala takoj v začetku dokazati, da je v zdajšnjih zelo zahtevnih razmerah sposobna učinkovito varovati zunanje meje v skladu z vsemi evropskimi pravili in konvencijami in da je predvsem zaupanja vredna članica schengenskega območja. Glede na nekatere pretekle izkušnje, ki jih imam sam osebno in seveda Slovenija kot država, mi vse uvodoma omenjeno vzbuja določeno skrb, za katero upam, da se bo izkazala kot neupravičena. Je pa stanje seveda treba ves čas natančno spremljati, še posebej, ker nekatere napovedi glede migracijskega toka niso najboljše," je izpostavil.

Novice Strma rast nezakonitih migracij. Policija svari: Naš azilni sistem se zlorablja.

Šefic je potrdil, da so v preteklosti razpolagali tudi z določenimi informacijami o nekorektnem delovanju hrvaške policije. Tako naj bi hrvaški policisti migrante pustili, da prečkajo njihovo ozemlje, in jim celo dajali navodila glede podajanja prošenj za azil v Sloveniji. Šefic sicer poudarja, da ne more trditi, da je šlo za sistemski pristop Hrvaške.

"Dejstvo pa je, da smo na podlagi zelo pogostih srečanj in pogovorov, ki smo jih imeli z vodstvom tako hrvaške policije kot ministrstva za notranje zadeve, to stanje izboljšali. Včasih je bilo nekoliko boljše, včasih nekoliko slabše, vendar je bilo skozi skupne aktivnosti, ki smo jih imeli, to spoštovanje postopkov relativno dobro. Glede na to, da je zdaj Hrvaška na vhodu v schengensko območje, pa pričakujem, da bi take primere potencialno dosledno preprečevali. Države članice in tudi Frontex, ki ima tukaj posebno vlogo, bomo morale to natančno spremljati, in če bi se določene informacije v tej smeri pokazale kot točne, seveda z ustreznimi ukrepi to nemudoma odpraviti," je dejal.

"Bil bi prvi, ki bi predlagal ukrepe, če bi bile razmere slabe"

Šefic izjavo Fajonove o morebitni uvedbi notranjega nadzora na meji s Hrvaško razume kot neko javno sporočilo slovenske odločenosti, da bomo ukrepali, če bo to potrebno:

"Če se obseg nezakonitih prehodov ne bo zmanjšal, obstajajo mehanizmi za sprejemanje teh dodatnih ukrepov v skladu z zakonodajo, vključno z najostrejšim, to je uvedba začasnega nadzora na notranji meji. Iskreno upam in si želim, da do tega ne bi prišlo, hkrati pa bi bil prvi, ki bi predlagal ukrepe, če bi bil v tej funkciji, če bi se izkazalo, da so razmere slabe. Slovenija mora res paziti, da ne postane žep na teh migracijskih poteh, zato je izjemno pomembno, da ves čas zelo podrobno spremljamo dogajanje, ga analiziramo in – to posebej poudarjam – pravočasno sprejemamo potrebne ukrepe."

Notranje ministrstvo: Vsi ukrepi bodo prilagojeni varnostni situaciji

Na notranjem ministrstvu zagotavljajo, da "slovenska policija vseskozi spremlja in analizira razmere ne samo na meji s Hrvaško, ampak na celotnem območju Zahodnega Balkana, ki neposredno vpliva na razmere na naši meji". "Vsi ukrepi policije so in bodo tudi ob morebitnem vstopu Hrvaške v schengensko območje prilagojeni trenutni varnostni situaciji s ciljem zagotavljanja varnosti in preprečevanja nezakonitih migracij, vključno z vsemi mogočimi ukrepi, ki jih dopuščajo schengenska pravila," so na ministrstvu za notranje zadeve zatrdili za Siol.net.

Na vprašanje, kaj bo z vsemi policisti, ki trenutno varujejo našo južno mejo, pa so odgovorili, da bo velika večina policistov, ki zdaj varujejo slovensko južno mejo, tam nadaljevala delo v okviru enot za izravnalne ukrepe in nalog, povezanih s tujci. Skupno varovanje zunanje in notranje schengenske meje sicer izvaja 1.725 policistov, od tega jih je na meji s Hrvaško 1.411.

"Velika večina teh 1.411 policistov na zunanji schengenski meji bo nadaljevala delo na področju t. i. izravnalnih ukrepov in nalog. Razporejeni bodo na osem policijskih postaj za izravnalne ukrepe in na 20 policijskih postaj ob zdajšnji meji s Hrvaško. Preostali bodo razporejeni v druge t. i. schengenske policijske enote, kot so Postaja letališke policije Brnik, Postaja pomorske policije Koper in specializirana enota za nadzor državne meje, pa tudi na policijske postaje za splošne policijske naloge v notranjosti države in na postaje prometne policije," so pojasnili na MNZ.

Novice Kakšne demografske spremembe čakajo Zahod v prihodnosti?

Pirc Musarjeva: Mejne kontrole kažejo na nepripravljenost spoprijeti se z migrantsko problematiko

V zvezi z vstopom Hrvaške v schengensko območje se je že oglasila tudi zmagovalka nedeljskih predsedniških volitev Nataša Pirc Musar. Dejala je, da podpira vstop naše južne sosede v schengen, saj da bo zaradi tega obema državama lažje zaradi turizma in gospodarstva. "Ali imamo schengen ali pa ga nimamo," je po poročanju STA odgovorila na vprašanje glede postavitve mejnih kontrol na slovensko-hrvaški meji. Mejne kontrole po njenih besedah kažejo predvsem na nepripravljenost EU kot celote spoprijeti se z migrantsko problematiko. "Migracije so del našega vsakdana, vedno so bile in vedno bodo, zato se moramo korenito pripraviti nanje," je še dodala.

Foto: Vid Ponikvar Golobov svetovalec: Z vstopom v schengen bo Hrvaška priznala arbitražno odločitev

Z vstopom v schengensko območje bo Hrvaška pravno gledano priznala tudi meje držav, ki so že članice območja, torej tudi Slovenije, s tem pa posredno tudi arbitražno odločitev, je v pogovoru za Večer že julija letos dejal dolgoletni slovenski diplomat in svetovalec premierja Roberta Goloba za zunanjo politiko Vojko Volk.

Kot je pojasnil, je razlog za to ključni schengenski dokument, Konvencija o implementaciji schengenskega sporazuma, ki ga Hrvaška ob vstopu seveda mora spoštovati. Ta že v prvem členu določa, da so zunanje meje schengenskega območja zunanje meje članic schengna tako na kopnem kot na morju.

"Meja med Hrvaško in Slovenijo po vstopu Hrvaške sicer postane notranja schengenska meja in s tem de facto nepomembna. Ampak le do tedaj, dokler se ne zgodi, da bi morali tudi mi schengen začasno suspendirati. To pa je tisto, kar se dogaja že sedem let na avstrijsko-slovenski meji, na nemško-avstrijski meji in tako vse do severa. Tam je schengenski režim suspendiran zaradi nezakonitih migracij. Če bomo to morali storiti na meji s Hrvaško tudi mi, bo seveda jasno, da je meja na morju tam, kjer je določena z arbitražno odločitvijo," je dejal.

Na Hrvaškem so se sicer glede teh Volkovih zamisli odzvali, da gre za "pravno eksotiko".

Novice Grška policija na meji s Turčijo našla 92 migrantov brez oblek