Borut Pahor: Kmetijska politika si zasluži podporo

Po njegovih besedah se zavedamo, da moramo tistim, ki živijo od kmetijstva, pomagati s sodobnimi principi državne intervencije, sicer ne bomo dosegli enake kakovosti življenja na podeželju in v urbanih središčih.

Vendar pa morajo tudi kmetijci vedeti, da dolgoročno ni vzdržno živeti samo od državne intervencije, pač pa se mora kmetijski sektor truditi za konkurenčnost, je nadaljeval Pahor. Pri tem se mu zdi, da se v tem smislu vsi akterji trudijo za to, država pa se pri tem trudi razumeti svojo nalogo in odgovornost.

"Tovrstni sejmi ohranjajo pravi človeški stik" Pahor ugotavlja, da se niso uresničile napovedi, da bodo tovrstni sejmi izgubili čar in postali presežni, ker v nasprotju s sodobnimi tehnologijami ohranjajo pravi človeški stik. Da mora obiskati sejem v Gornji Radgoni, pa da je zvedel že od nekdanjega poslanca Ferija Horvata, ki ga je opozoril, da je to pravo mesto, če želi razumeti pomen kmetijske politike širše, kot se to zdi v javnosti.

"Mislim, da je to tudi glavno sporočilo tega sejma, da je zato tako obiskan in od tod izvira njegov pomen tudi danes," je med drugim povedal Pahor. Njegova sporočilna vrednost tako strokovni kot najširši javnosti je po Pahorjevih besedah ta, da je Slovenija v nekem smislu posebna dežela v tem, da polovica prebivalstva živi na podeželju in polovica v mestih.

Ob tem je dodal, "da se mi kot država ne trudimo, da bi to razmerje spremenili v prid urbanega, da tudi želimo, da tako ostane in da od tod izvira nenadomestljiva vloga in s tem naloga države, da poskrbi za to, da ta polovica, ki ostaja na podeželju in skrbi zanj, tako v socialnem, kulturnem kot tudi nacionalnem smislu, uživa vsaj približno enako kakovost življenja, kot ga tista, ki živi v urbanem okolju".