Boris I. Valenčič, prvi slovenski kralj

Kralj Boris I. se je rodil leta 1957 v Ljubljani kot Boris Valenčič. V športni majici, džinsu in crocsih na prvi pogled prav nič ne spominja na monarha, pa tudi sicer se po njegovih žilah ne pretaka modra kri. Nasprotno, prav ljudski človek je. Svoj aktivizem je začel že pri rosnih 16 letih, ko je prvič prebegnil v tujino, saj je zaslutil, da v Jugoslaviji nekaj hudo "smrdi". Politični azil je v Nemčiji, Italiji in drugod iskal še večkrat. Zdi se, da je bil z vsako vrnitvijo nazaj v Slovenijo oziroma Jugoslavijo močnejši. S svojimi diverzantskimi akcijami je zrušil nekdanjo državo, njegova Kraljeva stranka Slovenije pa je imela na začetku devetdesetih, na vrhuncu moči, več kot 300 članov. Vendar so mu "rdeče sile kontinuitete" stranko ukinile, prijatelji in mediji pa obrnili hrbet. Danes znova ustanavlja stranko, a se zaveda, da je do Kraljevine Slovenije še dolga in trnova pot. Medijev ne mara, ker ga praviloma ignorirajo in ne poročajo "resnice". Enako ogorčen je Boris I. tudi nad politiki, ne glede na pol. Zakaj oziroma kdaj ste postali prvi slovenski kralj? Že med služenjem vojaškega roka v JLA na Kosovu sem dodobra spoznal politiko in videl, kako se odnos med Srbi in Albanci zrcali na širšem jugoslovanskem prostoru, tudi v Sloveniji. Želel sem si, da bi obrnil tok dogodkov, zato sem tudi večkrat emigriral. Maja 1988 sem v Ženevi napisal "rušilno pismo" Jugoslaviji in ga nato 25. maja, na Titov rojstni dan oziroma dan mladosti, poslal številnim ambasadam, tudi OZN. Za kralja sem se proglasil januarja 1989 na osnovi svojega pisanja, kar je v mednarodnih institucijah imelo velik odmev. Kot kralj sem nastopil kot opozicija komunizmu, kar je bila prva taka politična iniciativa pri nas, takrat še ni bilo strank.

S čim se preživljate? Delam. Izdelujem turistične vodnike, spletne strani, ukvarjam se s fotografijo, videom.

Svoj čas ste se podpisali pod scenarij in režijo pornografskega filma Billy Cigara in Monica. Menda ste za film novačili kar prostitutke? To so bila dekleta, ki so svoje usluge ponujale prek Oglasnika. V Sloveniji profesionalnih igralk ni. Tudi tovrstne filmske produkcije ni. La Toya ne proda niti 300 DVD-jev. Ker se ne splača, dela v enem izmed novogoriških nočnih klubov. Sicer pa sem pornič Billy Cigara posnel kot neke vrste aktivizem, ker sem bil pod udarom močne politične cenzure. Na hrvaškem je bil pravi hit, v Sloveniji pa so novinarji praviloma molčali o njem.

Ste posneli še kakšen družbeno angažiran pornič? Načrtoval sem politično-turistični pornič z naslovom Skoči čez plot dama in alegorijo na Slobodana Miloševića Nečujem dobro, vendar ju nisem končal, ker mi je zmanjkalo sredstev. Danes bi posnel pornič z Igorjem Bavčarjem, ki bi v sklepnem prizoru moral z ženo zaplesati striptiz v zameno za sprejem Slovenije v Evropsko skupnost. Vendar nimam dovolj denarja.

Obljubljate ustanovitev stranke in kandidaturo na parlamentarnih volitvah 2012. Kako se bo stranka imenovala in koliko podpisov ste zbrali do zdaj? Precej bo še prepričevanja ljudi. Trenutno se ne morem pohvaliti s prav številnim članstvom. Najprej bom ustanovil društvo Monarh. Da ljudem pravzaprav povem, v čem je težava. Ime stranke pa naj ostane skrivnost.

Kako prevzeti oblast, če ljudi, kot pišete na svoji spletni strani, od leta 1990 pozivate k bojkotu volitev? Težko. Najprej je treba narediti pogoje za res demokratične volitve. S pomočjo volje ljudi, medijev. Potrebujemo več samostojnega, raziskovalnega novinarstva, ne da so novinarji "politkomisarji" oziroma podaljšane roke političnih strank. Mediji lahko spreminjajo sistem, če pišejo resnico. V predvolilnem času pričakujem, da bodo novinarji prišli do mene, pa tudi drugih manj znanih kandidatov, in nas predstavili enakovredno. Mediji ne smejo vnaprej sugerirati zgolj Milana Kučana ali Janeza Janšo. Levi in desni pol le tekmujeta, kdo bo Američanom in Natu bolje polizal rit.

Kako si predstavljate uradno kronanje? Želim, da ljudje zvedo o meni vse, kar so mediji do zdaj zamolčali. Če bi me izvolili, bi bilo kronanje zgolj neko simbolično dejanje. S strani osveščenega ljudstva, da se razumemo. Nobenih vsiljenih sprememb ne želim.

Bi bila najvišja oblast v novi ureditvi dedna? Ni nujno. Vemo, da ni vsak dovolj dober za kralja. Možnost dedne monarhije sicer ostaja, čeprav so mi enega naslednika že ukradli. Tega sicer ne morem uradno potrditi, ker pri dojenčku v bolnišnici ni bila narejena tipizacija tkiva. Fant je danes star 22 let. Na spletu so njegove fotografije in moj drugi, petletni sin kaže na računalniški zaslon in pravi: Glej, oči! Žalostno. Naj dodam, da je pri tem zločinu sodeloval Mitja Kunstelj, najprej Janšev človek, zdaj pa Kučanov agent. Bandit, težek bandit, enkrat me je celo ustrelil v nogo.

Zakaj kraljevina in ne republika? Vsaka republika na svetu je dirigirana s strani bogatašev in obveščevalnih služb. Trend je, da elite krojijo usodo svetovni politiki. Pri kralju korupcija odpade. Je pa res, da je veliko takih, ki nosijo zgolj "ime". Angleška kraljevina na primer, tudi če je ne bi bilo.

Katera monarhija vam velja za vzgled? Nobena. Ker se vsak monarh distancira od ljudi. Jaz bi želel dejavno monarhijo, bil bi dejaven kralj.

Smo ljudje pripravljeni na kralja? Ljudstvo potrebuje miselni poudarek. Kaj se je zgodilo v teh 20 letih? Oblast je ljudi žejne pripeljala v lažno demokracijo. Dvomim, da so državljani pripravljeni na kralja, ker me ne poznajo dovolj. Nekateri me morda sploh nočejo spoznati. Slovenec je zadovoljen že, če ima kakšen krompir za v lonec in malo "šnopsa".

Bi spremenili državne simbole? Kje bi bila prestolnica in vaša rezidenca? Prestolnica bi ostala Ljubljana, moja rezidenca pa bi bil Ljubljanski grad. Tudi zastavo že imam. To je bil sicer prvi predlog za slovensko zastavo, najdete ga na spletu. Zelena zrcali duhovnost, modra deluje v smeri neskončnosti, rdeča predstavlja akcijo, bela s črnim robom resnico, rumen križ pa naj bi predstavljal ljubezen in povezuje vse v celoto. Poudarek je na razvoju duhovnosti, sem namreč tudi doktor okultnih znanosti.

Katere spremembe na državni ravni bi še uvedli? Ukinil bi predsednika države. Parlament bi ostal, vendar bi bil drugače zastavljen. Slovenijo bi na podlagi uspešnega referenduma "izpisal" iz zveze Nato, v Evropski skupnosti pa bi ostali.

Menda osebno poznate številne vplivne ljudi, ne le v Sloveniji, ampak tudi v tujini. Na spletu pišete, da ste ameriškega predsednika Obamo poskušali spodbuditi k bolj pošteni politiki do sveta. Nam lahko postrežete s kakšno zabavno anekdoto iz zakulisja teh poznanstev? Ko smo na PTT-ju, kjer sem bil zaposlen, v začetku devetdesetih uveljavljali nov sistem frekvenc, so Američani prišli z Brankom Vrabcem z RTV Slovenija in zahtevali, da se pogovorijo z mano. Na kosilu v Cankarjevem domu sem bil glavna zvezda jaz, ne ministri in direktorji. Vsi ti so sicer navijali zame pred Američani, ki so podpirali moje ideje. Naslednji dan pa me nihče od medijev ni omenil in vsi moji "prijatelji" na večerji so se znova obrnili proti meni.