Premierka Bratušek meni, da bi z uveljavitvijo fiskalnega pravila leta 2015 korenito spremenili svoj družbeni sistem. Tanko: "Prakso življenja nad zmožnostmi bi morali že prekiniti."
Predsednica vlade Alenka Bratušek bi se morala zvečer na temo zapisa fiskalnega pravila v ustavo spet sestati s prvaki parlamentarnih strank in vodji poslanskih skupin. A sestanka, ki je bil napovedan za danes ob 19. uri na vladi, ne bo, ker ne morejo zagotoviti polne udeležbe predstavnikov strank, so sporočili iz vlade.
Bratuškova predlagala nov termin
Predsednik SDS Janez Janša je na novinarski konferenci namreč povedal, da se danes zaradi predkongresnih dejavnosti sestanka ne more udeležiti nihče iz največje opozicijske stranke. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer pa je v DZ povedal, da je Bratuškova zasedenost SDS sprejela z razumevanjem in predlagala nov termin, nedeljo 5. maja popoldne.
Möderndorfer je prepričan, da bodo takrat stranke prišle do soglasja o nadaljevanju projekta fiskalno pravilo. Ta mora biti po njegovem prepričanju realen in izvedljiv ter temeljiti na vladnih izračunih.
Bratuškova je želela udeležencem predstaviti simulacijo učinkov fiskalnega pravila, s katerimi naj bi prepričala predvsem največjo opozicijsko stranko SDS, ki vztraja, da je treba fiskalno pravilo v ustavo zapisati z letom 2015. V koaliciji so bolj ali manj enotnega mnenja, da je treba fiskalno pravilo zapisati v ustavo, a da stopi v veljavnost vsaj dve leti pozneje. To bi lahko storili le tako, da bi vsebino ustavnega predloga vrnili na ustavno komisijo.
Nehajmo živeti nad svojimi zmožnostmi
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je namreč prepričan, da bi s tem dali jasno znamenje Evropi, da nameravamo resno konsolidirati javne finance. "Nad vpisom fiskalnega pravila v ustavo niso navdušeni v tistih sredinah, ki so pripravljene in navajene živeti nad zmožnostmi in ki pričakujejo, da to vedno plača nekdo namesto njih. Tako prakso je treba prekiniti, in to čim prej, pravzaprav bi to že morali storiti," je prepričan Tanko. Da je to pravilo nujno zapisati v ustavo, menijo tudi v SLS, ki pa izvajanju tega dopuščajo nekaj manevrskega prostora, zato predlagajo drugačno rešitev. "Če leta 2015 zaradi še vedno slabih gospodarskih razmer ne bo mogoče uravnotežiti proračuna, bo treba pol leta pred začetkom proračunskega leta z dvotretjinsko večino sprejeti poseben izvedbeni zakon. Ta zakon v srednjeročnem obdobju 35 let pokrije proračunski primanjkljaj, ki bi nastal v obdobju gospodarske recesije," pravi predsednik SLS Franc Bogovič.
Nihče nas ne sili, da mora biti to leto 2015
Na drugi strani je predsednica vlade Alenka Bratušek prepričana, da bi imel zapis fiskalnega pravila v ustavo leta 2015 negativne posledice, ker v tem letu proračuna nikakor ni mogoče uravnotežiti, saj bi proračunski primanjkljaj brez novih ukrepov letos znašal 1,8 milijarde evrov. "Po fiskalnem pravilu bi letos lahko primanjkljaj znašal 561 milijonov evrov. 1,2 milijarde je razhajanja. Ta znesek lahko zmanjšamo tako, da za 30 odstotkov znižamo pokojnine ali za 30 odstotkov znižamo plače oziroma obseg javnega sektorja ali razpolovimo znižanje vseh transferjev posameznikov," opozarja Bratuškova in dodaja, da Slovenije nihče ne sili, da bi to pravilo v ustavo zapisali z letom 2015.
2
