Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Mihael Šuštaršič

Ponedeljek,
11. 12. 2023,
21.52

Osveženo pred

4 mesece, 1 teden

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,63

Natisni članek

predlog zakona novinarstvo mediji zakon

Ponedeljek, 11. 12. 2023, 21.52

4 mesece, 1 teden

Bo nov zakon o medijih naredil red?

Mihael Šuštaršič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0,63
mediji | Foto STA

Foto: STA

Ministrstvo za kulturo je danes v javno razpravo poslalo predlog novega medijskega zakona, ki naj bi po več kot dvajset letih posodobil medijsko zakonodajo v Sloveniji. Zagotovil naj bi avtonomijo in neodvisnost uredništev, da bodo novinarji lahko opravljali svoje delo v interesu javnosti, v prvi vrsti pa naj bi novi zakon z več ukrepi poskrbel tudi, da bi se medijska pluralnost krepila, ne pa zmanjševala. To naj bi dosegli tudi z bolj jasnimi določili glede transparentnosti lastništva.

Novi zakon naj bi nadomestil sedanjega, ki je bil sprejet že davnega leta 2001. "Današnje medijsko okolje je bistveno drugačno od tedaj, ko smo imeli televizijo, radio, časnike in sem in tja kakšen internetni portal," je v pogovoru za Siolov Spotkast pojasnil medijski poznavalec in bivši novinar Lenart J. Kučić, zdaj svetovalec ministrice za kulturo Aste Vrečko na področju medijev. In zakon potrebuje celovito prenovo, ne le nekaj manjših popravkov v smislu noveliranja. "To bi bilo približno tako, kot da bi v katrco dali 20 akumulatorjev, pa se delali, da je to Tesla oziroma električni avto," je nujo za nov zakon utemeljil Kučić.

Poskusov prenove medijske zakonodaje je bilo že več, morda je bil najresnejši poskus narejen v času vlade Marjana Šarca leta 2019, ko je predlog novega zakona prišel v javno obravnavo, a se je nato njegova pot zaključila zaradi padca vlade. Pri pripravi predloga, ki se ga je prijelo ime po tedanji državni sekretarki na ministrstvu za kulturo Tanji Kerševan Smokvina, so sodelovala tudi interesna združenja, na predlog pa so v javni obravnavi dobili tudi več kot 200 pripomb. Vse to so upoštevali tudi pri pripravi sedanjega predloga novega zakona, ki v več delih temelji tudi na predlogu Kerševan, so za Siol.net pojasnili na ministrstvu. Več prvin pa je tudi povsem novih, predvsem pa zakonski predlog upošteva tudi evropsko zakonodajo in temelji na izkušnjah iz realnega medijskega življenja in delovanja tako v Sloveniji kot v tujini, poudarjajo.

Javna obravnava bo odprta dober mesec dni, do konca januarja, nato naj bi sledila obravnava prejetih pripomb in predlogov. Zakon pa naj bi po rednem postopku v državni zbor prišel nekje v poleti, načrtujejo na ministrstvu.

Predlog novega medijskega zakona si v celoti lahko preberete tukaj

Avtonomija in medijska pluralnost

Predlog novega zakona temelji na treh stebrih – zagotoviti je treba čim več avtonomije, samostojnosti in neodvisnosti tistih, ki v medijih delajo, torej novinarjev in urednikov. Ker če tega ni, če niso novinarji recimo varni pred napadi, če nimajo delovnih pogojev, če ne morejo opravljati svojega dela, se držati profesionalnih kriterijev, če ne morejo stati za tem, kar na koncu koncev objavijo, pa težko govorimo o tem, da mediji opravljajo javno funkcijo. Treba jih je zaščititi in omogočiti, da opravljajo svoje delo v javnem interesu.

Euro 2024 žoga
Novice Krčenje programa na RTVS: pod vprašajem olimpijske igre in EURO 2024

Drugi steber je zagotavljanje medijske pluralnosti, in to tudi skozi pluralizem lastništva. "Treba je poskrbeti, da je v medijih na voljo čim več različnih glasov, mnenj, stališč, preiskav, informacij in podobnega, kar državljanom omogoča celostno obveščenost in s tem seveda boljše odločanje v demokratičnih procesih," pojasnjuje Kučić.

Z vzpostavitvijo monitoringa bo država lahko ugotavljala morebitni medijski primanjkljaj na tem področju. Ta primanjkljaj bo lahko zapolnila bodisi s spodbujanjem določene oblike medijske produkcije bodisi z omejevanjem določenih pojavov in praks, ki bi medijski pluralizem ali pa raznolikost medijskih glasov zmanjševali. Zato predlog novega zakona predvideva nadzor in omejevanje medijske koncentracije.

Svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić. | Foto: Matic Prevc/STA Svetovalec ministrice za kulturo za medije Lenart J. Kučić. Foto: Matic Prevc/STA

Pluralizacija lastništva

Novi zakon naj bi tako preprečil sedanje anomalije, ko en lastnik ali pa medijski konglomerat nadzoruje več medijev in je formalno sicer videti, kot da je medijska krajina pestra, a uredništva teh medijev govorijo z enim glasom. To pa pomeni, da prave medijske pluralizacije ni.

Poleg tega je za to pomembna tudi pluralizacija lastništva, torej vzpostavljanje prave konkurence med mediji. Formalno zagotavljanje neodvisnosti uredništev namreč tu ni dovolj, saj kot kaže praksa, se v medijih pogosto izoblikuje okolje, da uredništvo tega medija pač ne poroča kritično o morebitnih spornih interesih ali dejanjih lastnika. "Uredniška avtonomija ni zadostna varovalka," opozarja Kučić.

Nov sistem subvencioniranja medijev

Država bo za zagotavljanje medijske pluralizacije prenovila tudi sedanji sistem podpiranja oz. subvencioniranja medijske produkcije. Sedanji medijski razpis se poslavlja, načrtuje pa se vzpostavitev shem spodbud, subvencij in podobnih mehanizmov za podporo medijskemu ustvarjanju.

Medijski razpis, kot ga predvideva zakon iz leta 2001, je za sedanje razmere opredeljen preozko, zgolj za sofinanciranje programskih vsebin, predvsem pa ni bil predviden za spodbujanje ali pomoč sami medijski panogi; mediji pred dvajsetimi leti namreč niso bili v krizi, kot so danes, nasprotno, medijska podjetja so bila zelo dobičkonosna. In ta ureditev nikakor ni primerna za npr. podporo razvojnih projektov za medijske startupe, za podporo zaposlovanja mladih novinarjev ipd.

Časopisi
Novice Slovenski tiskani mediji v vse večjih težavah. Kje so rešitve?

"Danes se pri državnih pomočeh ne pogovarjamo več na ravni, kje je premalo vsebin in kakšne žanre želimo imeti, ampak imamo zelo močna opozorila, da so zaradi sprememb poslovnih modelov in navad občinstev ogrožene cele medijske panoge," svari Kučić. Ogromno oglaševalskega denarja je šlo na spletne platforme, časopisom se niža naklada, pandemija koronavirusa je sektor močno prizadela, tiskani izvodi težko pridejo do naročnikov. "Skratka pogovarjamo se o medijskem okolju, kjer o pomoči medijem ne moremo več razmišljati izključno preko spodbujanja pluralizma, ampak kako doseči, da bodo določeni mediji sploh preživeli," še pojasnjuje Kučić in dodaja, da je v novem zakonu temu vprašanju posvečenega veliko prostora.

Kot je pojasnil, so v procesu priprave zakonskega predloga preučili številne mehanizme in rešitve, ki jih uporabljajo druge države pri podpori medijev. Toda novi zakon ne bi kopiral nobene od teh shem in predpisoval konkretnih rešitev, ampak bi predvsem vzpostavil pravno podlago za možnost oblikovanja državnih pomoči medijem – tako bi omogočili npr. tudi možnost pomoči tiskanim medijem pri distribuciji njihovih izvodov do bralcev.

Medijski erar in državno oglaševanje

Državna pomoč zasebnim podjetjem je v okviru evropske konkurenčne zakonodaje sicer močno omejena, a je medijska panoga posebna. "Gre za panogo, ki je zelo pomembna za obstoj in razvoj demokracije, za obveščenost državljanov," poudarja Kučić. "Ne rešujemo podjetij kot takih, ampak rešujemo to, da ti mediji vsak dan delajo novice, naredijo pretok informacij, reportaž, zgodb. Pomembno je tudi, da to počnejo v slovenskem jeziku in da to počnejo za splošno javnost," pojasnjuje Kučić.

Predlog novega zakona o medijih je pripravila medresorska skupina pod vodstvom ministrstva za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko. | Foto: Matic Prevc/STA Predlog novega zakona o medijih je pripravila medresorska skupina pod vodstvom ministrstva za kulturo, ki ga vodi Asta Vrečko. Foto: Matic Prevc/STA Zakon naj bi prenovil tudi razvid medijev, ki naj bi postal predvsem bolj ažuriran in v katerem bo mogoče dobiti aktualne podatke o lastništvu, poslovodstvu, kdo je odgovorni urednik ipd. Predvsem pa naj bi ta medijski erar vseboval tudi podatke glede državnega oglaševanja, ki naj bi ga po novem precej bolj regulirali, predvsem pa naredili bolj transparentnega.  

"Tudi drugod po Evropi se je razpasla slaba praksa, da so recimo državni denar podeljevali mimo kakršnihkoli kriterijev, npr. da so popolnoma obskurni mediji lahko dobili ogromno državnih oglasov. In ena od reči, ki naj bi to otežila, je, da bi se državno oglaševanje vendarle moralo ozirati na udejanjanje javnega interesa na področju medijev, torej da dejansko spodbuja pluralizem in podobno," pojasnjuje Kučić.

Ne bo pa ta prenovljeni register medijev pomenil tudi pravice do opravljanja dejavnosti, še poudarja Kučić. Država namreč tega v luči spoštovanja in zagotavljanja svobode izražanja ne sme regulirati, torej da bi lahko predpisovala, kaj oz. kdo je medij in kdo ni.

Res je sicer, da ni vsak potiskan papir že časopis in da tudi vsaka spletna stran tudi že ni medij. In zaradi tega se v zakonu spreminjajo tudi definicije. Ta bo tako za medij precej širša, kot je bila doslej. Kot pojasnjuje Kučić, je "kot medij treba obravnavati vsako dejavnost, ki nagovarja splošno javnost, ne glede na platformo z namenom bodisi informiranja bodisi vpliva na javno mnenje bodisi monetizacije".

Tako bo torej lahko tudi blog, ki želi vplivati na javno mnenje z namenom zaslužka pri tem, razumljen kot medij in bo imel tako pravice kot dolžnosti po zakonu o medijih.

Matija Stepišnik
Novice Protest novinarjev v Mariboru: Selijo nas k tistemu, ki smo ga dolžni nadzirati #foto

Sankcije in pravica do popravka

Novi zakon se zaenkrat s sankcijami za nespoštovanje pravil še ne ukvarja  podrobneje. Velik pomen naj bi imela samoregulacija panoge, ki bi lahko imela tudi vpliv tudi na pravice do prejemanja pomoči, torej mediji, ki ne bi spoštovali pravil in ki bi uporabljali slabe prakse, ne bi mogli dobiti subvencij. Prenavlja se tudi pravica do popravka in prikaza nasprotnih dejstev, vendar predvsem v smislu večje usklajenosti s prakso. Po eni strani je treba zaščititi pravice prizadetega, po drugi strani pa tudi preprečiti, da se medija ne zasuje z nesmiselnimi zahtevami za popravke, torej medij zaščititi tudi pred zlorabami, je še pojasnil Kučić.

Umetna inteligenca bo morala biti jasno označena

Predlog novega zakona bo med prvimi v Evropi urejal tudi področje uporabe umetne inteligence. Če bodo mediji uporabljali ta orodja, bo to moralo biti jasno označeno, hkrati pa bo moral medij nositi odgovornost za te vsebine, skratka odgovorni urednik ne bo imel izgovora, da je neko napako pač naredil računalnik. Predvidena pa je po drugi strani prepoved uporabe ponarejenih posnetkov, narejenih z umetno inteligenco (t. i. deep-fake), podobno kot ni dopustna fotomontaža, je za še povedal Kučić. Spotkast z njim bo na portalu Siol.net objavljen v petek.

Ne spreglejte