Kako ustaviti nezakonite migracije z Balkana?

Aleš Hojs, predsednik vlade Janez Janša, državni sekretar za nacionalno varnost Žan Mahnič in vodstvo policije so na sestanku sredi tedna govorili o problematiki nezakonitih prehodov meje, ki bi se lahko ob rahljanju ukrepov, sprejetih zaradi pandemije novega koronavirusa, okrepili.

Novice Marca policisti po črnem prečkanju meje ujeli 657 migrantov

Hojs: Treba bo aktivirati dodatne sile

Hojs opozarja, "da obstaja velika verjetnost, da se bo migrantski val znova bistveno povečal, in da ocenjujejo, da bo treba aktivirati dodatne sile slovenske policije, te bomo s popuščanjem epidemije, ki jo pričakujemo v naslednjih dneh in tednih, vsekakor bolj okrepili na naši južni meji". 

Pri tem je navedel predvsem lokacije v bližini občin Ilirska Bistrica, Črnomelj in Kočevje, so zapisali na uradni strani ministrstva in dodali, "da lahko v prihajajočih mesecih pričakujemo povečanje števila nezakonitih migrantov na zahodnem Balkanu. Že zdaj je v Bosni med devet tisoč in 10 tisoč migrantov ter v Srbiji okoli devet tisoč, ki čakajo na pot proti EU".

Minister za notranje zadeve Aleš Hojs opozarja pred okrepljenim migrantskim valom in napoveduje aktiviranje dodatnih sil slovenske policije. Foto: STA ,

Novice Italijani opozarjajo: balkanska migrantska pot se spet odpira

Predlogi sprememb v pripravi

Na ministrstvu za notranje zadeve zato pripravljajo predloge sprememb zakonodaje s področja mednarodne zaščite in tujske zakonodaje, s katerimi bi lahko zaostrili azilno zakonodajo.

Boštjan Šefic, zaposlen v kabinetu ministra Hojsa in zadolžen za pripravo zakonskih predlogov s področja azilne zakonodaje, je za Radio Slovenija potrdil, da pripravljajo spremembe in da bo ministrstvo vnovič odprlo člen 10. b zakona o tujcih, ki ga je ustavno sodišče oktobra lani razveljavilo, ker je v obdobju zaostrenih migracijskih razmer Sloveniji omogočal vračanje migrantov v sosednje države brez individualne obravnave. 

Ustavno sodišče je namreč odločilo, da ta določba, sprejeta v obdobju vlade Mira Cerarja, posega v ustavno načelo nevračanja. Ob tem je zapisalo, da je zakonodajalec dolžan urediti postopek, ki omogoča učinkovito izvrševanje te ustavne pravice. 

Boštjan Šefic je potrdil, da pripravljajo spremembe zakona o tujcih. Foto: STA ,

ESČP: Skupinsko vračanje migrantov je dopustno

A Evropsko sodišče za človekove pravice je februarja letos zavzelo ravno nasprotno stališče, saj je odločilo, da Španija s skupinskim vračanjem migrantov, ki so na njeno ozemlje vstopili nezakonito, ni kršila evropske konvencije o človekovih pravicah. Sodišče je poudarilo, da so se nezakoniti migranti, ki so iz Maroka vstopili v špansko enklavo Melilla, sami spravili v položaj, ki ni v skladu z zakonom. Ker zavedno niso izbrali legalne poti na špansko ozemlje, ta država ni odgovorna za to, da niso imeli pravne zaščite, je še zapisalo sodišče.

Spremembe azilne zakonodaje so ena od prioritet, pravi Šefic, "pri čemer bomo upoštevali tudi vsa druga strokovna mnenja, ki so se v tem času pojavila, tudi z vidika te tako pogosto obravnavane in komentirane sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP).

Spremembe zakonodaje naj bi pripravili do konca maja

Za več podrobnosti o spremembah zakona o tujcih in zakona o mednarodni zaščiti smo se obrnili na pristojno ministrstvo, na katerem so pripravo sprememb potrdili, o podrobnostih pa še ne želijo govoriti. "Pripravljamo predloge sprememb zakonodaje s področja mednarodne zaščite in tujske zakonodaje, vendar je v tem trenutku o konkretnih spremembah še prezgodaj govoriti," so zapisali.

Na konkretne spremembe azilne politike, te naj bi pripravili do konca maja, bo tako treba počakati.

Hojs napovedal intenzivnejše postavljanje ograj

Hojs je sicer pred dnevi v pogovoru za Demokracijo napovedal tudi intenziviranje postavljanja ograj in drugih tehničnih sredstev za nadzor južne meje, vlada pa se zavzema tudi za aktivacijo člena 37.a zakona o obrambi, ki bi vojakom dal nekatera policijska pooblastila na območju ob meji.

V prvem četrtletju 1.835 nezakonitih prehodov

V prvih treh mesecih letošnjega leta je slovenska policija obravnavala 1.835 nezakonitih prehodov državne meje. Število se je v  primerjavi z enakim obdobjem lani, ko so zabeležili 1.723 nezakonitih prehodov, povečalo za 6,5 odstotka. Najpogosteje so letos obravnavali državljane Pakistana, Maroka in Afganistana. Kot je razvidno iz spodnje grafike, so bile številke nezakonitih prehodov januarja in februarja letos precej višje kot lani, medtem ko je bilo zaradi koronavirusa migrantov marca letos manj kot lani. 

Novice Pet novih okužb, umrla še dva bolnika, navala na morje ni bilo #video

Kaj pravijo številke o prošnjah za azil?

Podatki slovenskega notranjega ministrstva sicer kažejo, da se je število prošenj za azil pri nas zaradi pandemije novega koronavirusa v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo. Potem ko se je Evropa februarja letos znašla v primežu novega koronavirusa in je število okužb v nekaterih evropskih državah začelo naraščati, je za azil pri nas zaprosilo 151 prebežnikov, lani februarja pa 216. Marca letos je bilo prošenj za azil 164, marca lani pa 356.

Preberite še:

Novice Madžarska odpira meje za šest držav, med njimi ni Slovenije