Četrtek, 23. 4. 2020, 15.30
4 leta, 8 mesecev
Italijani opozarjajo: balkanska migrantska pot se spet odpira
V italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina je v torek iz Slovenije prvič v letošnji pomladi prispela prva večja skupina nezakonitih migrantov. Italijanska obmejna policija je v bližini Trsta pridržala skupino 42 prebežnikov iz Afganistana in Pakistana. Ti so mejo med Slovenijo in Italijo nezakonito prestopili na območju doline Glinščice. V Trstu ob tem že opozarjajo, da se balkanska migrantska pot z lepim vremenom in višjimi pomladnimi temperaturami spet odpira.
Po poročanju tržaškega dnevnika Il Piccolo so italijanski obmejni policisti skupino 42 prebežnikov, v kateri je bilo tudi pet mladoletnih oseb, prestregli v industrijski coni v Občini Dolina nedaleč od Trsta. Gre za migrante iz Pakistana in Afganistana, ki so jih italijanske oblasti ob pridržanju zaradi epidemije novega koronavirusa tudi zdravstveno pregledale in zanje odredile 15-dnevno karanteno.
Tržaški prefekt: Pričakujemo lahko številčnejše prihode migrantov
Karanteno za prebežnike so vzpostavili v enem od hotelov v Trstu v neposredni bližini pediatrične bolnišnice, so pa po nekaterih podatkih večino prebežnikov nato namestili v azilni dom na Fernetičih. Potem ko bodo migranti prestali karanteno, naj bi jih prerazporedili v druge italijanske občine, poroča Primorski dnevnik.
Tržaški prefekt Valerio Valenti je za Primorski dnevnik pojasnil, da lahko v prihodnjih tednih pričakujemo nove številčnejše prihode migrantov.
Tudi v slovenski javnosti se v luči omenjenega prihoda nezakonitih migrantov tako že krepijo ocene, da se balkanska pot z lepim vremenom in rahljanjem ukrepov v nekaterih državah na Zahodnem Balkanu spet odpira. Tržaški prefekt Valerio Valenti je za Primorski dnevnik pojasnil, da lahko v prihodnjih tednih pričakujemo nove številčnejše prihode migrantov.
Število prošenj za azil v času epidemije bistveno upadlo
Podatki slovenskega notranjega ministrstva sicer kažejo, da se je število prošenj za mednarodno zaščito pri nas zaradi epidemije novega koronavirusa v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšalo. Januarja letos je v Sloveniji za azil zaprosilo 235 migrantov, kar je 30 več kot januarja lani, ko je za mednarodno zaščito zaprosilo 205 prebežnikov.
Potem ko se je Evropa februarja letos znašla v primežu novega koronavirusa in je število okužb v nekaterih evropskih državah začelo naraščati, je za mednarodno zaščito pri nas zaprosilo 151 prebežnikov, kar je bistveno manj kot februarja lani, ko so na notranjem ministrstvu zabeležili 216 prošenj za azil.
Marca letos, ko je bila epidemija v Evropi in Sloveniji v polnem razmahu, je za azil v Sloveniji zaprosilo 164 ljudi, kar je bistveno manj kot marca lani, ko so na ministrstvu prejeli 356 prošenj. Od 164 prosilcev za azil jih je bilo največ iz Maroka, Afganistana in Pakistana. Kot je razvidno iz zgornjega grafa, med prebežniki močno prevladujejo moški.
BiH namerava deportirati deset tisoč migrantov
Spomnimo, da so v omenjene podatke zajeti samo tisti migranti, ki po vstopu v Slovenijo zaprosijo za azil. Migrante, ki nezakonito prečkajo državno mejo in pri nas ne zaprosijo za zaščito, slovenski varnostni organi vrnejo na Hrvaško. Nemalo prosilcev za azil po vloženi prošnji za mednarodno zaščito tudi zapusti Slovenijo in nadaljuje pot v katero od zahodnoevropskih držav.
Iz BiH so medtem danes sporočili, da nameravajo deportirati deset tisoč migrantov, ki so v državi, so napovedale tamkajšnje oblasti. Služba, ki je pristojna za tujce, že pripravlja seznam teh migrantov. Direktor službe Slobodan Ujić je danes za sarajevski časnik Dnevni avaz povedal, da so že začeli pripravljati seznam, kar jim je naročil minister za varnost Fahrudin Radončić.
Oblasti v državi so tako že začele popisovati vse tiste, ki se želijo prostovoljno vrniti tja, od koder so prišli. Gre predvsem za državljane Pakistana, Alžirije in Maroka, ki jih je v sprejemnih središčih največ. Ujić je po poročanju STA poudaril, da gre za kompleksen proces, saj številni prebežniki ne želijo sodelovati. Sodelovanje z veleposlaništvi držav, pri katerih so želeli pridobiti potrditev identitete migrantov, je sicer slabo, je še povedal Ujić.
8