Četrtek, 12. 9. 2019, 14.50
4 leta, 7 mesecev
Bo država spremenila definicijo posilstva v "da pomeni da"?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,55
17
Na ministrstvu za pravosodje si želijo, da bi bil predlog sprememb kazenskega zakonika, tudi definicije kaznivega dejanja posilstva, oblikovan še v letošnjem letu.
Slovenijo je v začetku leta pretresla sodniška odločitev, da moški, ki je leta 2015 spolno napadel žensko proti njeni volji, ko je ta spala, ni kriv posilstva, temveč zgolj spolne zlorabe slabotne osebe. Primer je v javnosti vzbudil veliko ogorčenja in spodbudil pozive k spremembi definicije kaznivega dejanja posilstva. Medtem ko v povezavi z omenjenimi spremembami na ministrstvu za pravosodje ustanavljajo medresorsko delovno skupina, ki bo preučila mogoče rešitve, so predstavniki nevladnih organizacij jasni. Posilstvo bi opredelili kot vsak spolni odnos brez privolitve oziroma soglasja žrtve.
Slovenska kazenska zakonodaja namreč posilstvo definira kot kaznivo dejanje le, če so pri tem navzoči nasilje, grožnje ali prisila. V prej omenjenem primeru je koprsko višje sodišče odločilo, da kaznivo dejanja posilstva ni podano, če storilec silo uporabi šele po tem, ko že pride do spolnega odnosa. To odločitev je kasneje potrdilo tudi vrhovno sodišče. Pravosodna ministrica Andreja Katič je že pred tem presodila, da so spremembe kazenskega zakonika potrebne v najkrajšem mogočem času.
Za nevladne organizacije sprejemljiv samo model "da pomeni da"
Nevladne organizacije v razpravi o spremembi definicije kaznivega dejanja posilstva zagovarjajo rešitev v obliki tako imenovanega modela "da pomeni da". Posilstvo bi v kazenskem zakoniku tako opredelili kot spolni odnos brez privolitve oziroma soglasja žrtve. V Amnesty International (AI) Slovenija pojasnjujejo, da je lahko privolitev podana z besedami ali dejanji, dokler te besede in dejanja jasno kažejo dovoljenje ter željo sodelovanja v spolni aktivnosti.
"Za nas kot predstavnike nevladnih organizacij je sprejemljiv samo model 'da pomeni da'," v povezavi s spremembami definicije kaznivega dejanja posilstva pravi direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij Katarina Bervar Sternad.
"Obstoj privolitve ne sme šteti kot avtomatičen zgolj zato, ker oseba ne izraža nasprotovanja. Samo zato, ker nekdo molči ali ne reče ne, s tem privolitve še ne daje," razlagajo v AI Slovenija in dodajajo, da nas ne sme zanimati, ali je oseba rekla ne, ampak ali je rekla da. Za nevladne organizacije tako imenovani model "ne pomeni ne" tako ne pride več v poštev, pravi direktorica Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij (PIC) Katarine Bervar Sternad.
"Za nas kot predstavnike nevladnih organizacij in tiste, ki imamo z žrtvami dnevno neposreden stik, je sprejemljiv samo model 'da pomeni da'. Slovenija človekove pravice postavlja visoko na politično agendo, zato moramo slediti najboljšim praksam in rešitvam. Te morajo po eni strani dajati jasno sporočilo, da je spolni odnos brez privolitve posilstvo, po drugi pa zmanjšati pritisk na žrtve. Po tem modelu jim tako ne bi bilo treba več podajati izpovedi o prisili ali grožnji, ki je bila prisotna pred ali med kaznivim dejanjem. Ena od večjih težav na tem področju je namreč podprijavljenost posilstev. Model 'da pomeni da' bi žrtev manj obremenil, več je verjetnosti, da bi se za prijavo odločila," pojasnjuje Bervar Sternadova.
Ministrica načelno podpira predlog nevladnikov, ampak ...
Na pravosodnem ministrstvu poudarjajo, da uvedbo modela "da pomeni da" načelno podpira tudi ministrica Katičeva in da se ji bodo posvetili, vendar opozarjajo, da je treba spremembe uskladiti tudi z drugimi deležniki. Aktivnosti glede tega potekajo, na ministrstvu je v fazi ustanavljanja tudi medresorska delovna skupina, v kateri bodo svojega predstavnika dobili tudi nevladniki.
Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da ministrica Andreja Katič načelno podpira uvedbo modela "da pomeni da".
"Dokončna odločitev o spremembah in dopolnitvah kazenskega zakonika na obravnavanem področju bo sprejeta po prejemu in preučitvi empirične študije reprezentativnega vzorca pravosodne prakse v zvezi s kaznivim dejanjem posilstva, spolnega nasilja in spolne zlorabe slabotne osebe," pojasnjujejo na ministrstvu za pravosodje.
Ali bo rešitev v obliki modela "da pomeni da" dejansko tudi končna rešitev, tako še ni jasno. "V študiji bo na podlagi ugotovitev iz proučitve pravnomočno končanih kazenskih postopkov v zvezi z omenjenimi kaznivimi dejanji podan tudi pregled mogočih oziroma najustreznejših modelov novih zakonskih rešitev," razlagajo na pristojnem ministrstvu.
Tožilstvo: Trenutni model prisile je zastarel
Vodja oddelka za mladoletniško, spolno in družinsko kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani Mirjam Kline, ki jo je tožilstvo predlagalo v prej omenjeno medresorsko skupino, medtem poudarja, da bi vse morebitne spremembe kaznivega dejanja posilstva po 170. členu kazenskega zakonika v nakazani smeri v slovenski zakonodaji zagotovo pomenile veliko spremembo na področju obravnavanih kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost.
"Kolikor poznam razlago modelov' da pomeni da' in 'ne pomeni ne', vsak od njiju prinaša določene pozitivne spremembe pri zaščiti žrtev omenjenih kaznivih dejanj, hkrati pa lahko tudi (nove) procesne probleme," pravi Klinetova. Na podlagi izkušenj s področja obravnavanja problematike kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ob tem sicer meni, da je trenutni model prisile, ki je še vedno veljaven v slovenski zakonodaji, zastarel.
Trenutni model prisile, ki je še vedno veljaven v slovenski zakonodaji, je zastarel, meni vodja oddelka za mladoletniško, spolno in družinsko kriminaliteto na Okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani Mirjam Kline.
"Ta temelji na prisilitvenem ravnanju, ki zajema predvsem nasilje oziroma takšno silo ali grožnjo, da storilec na podlagi tega doseže spolno ravnanje. Pri tem pa popolnoma zanemari žrtve, ki se v strahu pred nasiljem storilca, čeprav si spolnega kontakta z njim ne želijo, ne upajo aktivno upirati, predvsem v strahu pred morebitnimi poškodbami. Zgolj nepomembna sila, ki bi jo uporabil storilec, namreč ne šteje za nasilje za dosego spolnega akta," meni višja državna tožilka.
Dokončno rešitev bi na ministrstvu oblikovali še letos
Klinetova ob tem pojasnjuje, da bo za potrebe prenovitve modela kazenskopravne ureditve spolnih deliktov v slovenski zakonodaji vsekakor potrebna zelo poglobljena analiza dozdajšnje prakse, "da bi nato lahko sprejeli model, ki bi v prvi vrsti zaščitil žrtev, po drugi strani pa omogočil učinkovit pregon storilcev teh kaznivih dejanj".
Da mora biti končna rešitev takšna, da bo pravici na sodišču zadoščeno, poudarja tudi Bervar Sternadova. "Vključevanje vseh deležnikov v ta proces je pomembno, da se bodo že vnaprej predvidele morebitne procesne zagate in da bo implementacija takšna, da se bo model nato lahko v polni meri tudi uveljavil."
Kdaj bodo oblikovali dokončen predlog sprememb, na pravosodnem ministrstvu za zdaj še ne morejo govoriti: "Glede na obseg predvidenih sprememb kazenskega zakonika in postopke usklajevanj je težko govoriti, še vedno pa drži namera ministrstva, da bi bil predlog sprememb oblikovan še letos." To pomeni, da bi spremembe pred poslance državnega zbora prišle prihodnje leto, ko bi tudi že lahko začele veljati.
17