Sreda, 9. 1. 2019, 13.07
5 let, 9 mesecev
Zastarela zakonodaja: namesto za posilstvo obsojen le za prisiljenje #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,45
26
Slovenska zastarela zakonodaja na področju posilstva je poskrbela za odmevno sodbo Višjega sodišča v Kopru. To je moškega, ki je spolno napadel žrtev proti njeni volji, ko je pijana zaspala, spoznalo za krivega kaznivega dejanja prisiljenja, in ne posilstva, ker je silo uporabil šele po tem, ko je prišlo do spolnega odnosa. Pri Inštitutu 8. marec so pripravili peticijo za spremembo zakonodaje.
Dogodek se je zgodil leta 2015, leta 2017 pa je novogoriško okrožno sodišče obtoženega spoznalo za krivega kaznivega dejanja posilstva in mu izreklo leto ter tri mesece zapora. Pozneje so koprski višji sodniki kaznivo dejanje prekvalificirali v milejše dejanje spolnega napada na slabotno osebo ter obtoženemu odredili leto dni zapora.
Višji sodniki iz Kopra so v obrazložitvi zapisali, da kadar storilec uporabi silo šele po tem, ko že pride do spolnega odnosa, ne gre za posilstvo. V primeru iz leta 2015 naj bi obtoženi silo uporabil, šele ko se je ženska prebudila.
Trikrat spremenili odločitev
V koprskem primeru so trikrat spremenili odločitev o spolnem napadu na žrtev.
Vrhovno sodišče je po pritožbi obtoženca novembra 2017 tudi to sodbo razveljavilo, ker je presodilo, da ne gre za spolno zlorabo slabotne osebe, saj takšno stanje oškodovanke ni bilo dokazano - žensko je obtoženi, ko je zaradi pijanosti zaspala, začel slačiti, a je zatrdila, da je do spolnega odnosa prišlo, ko je bila že budna in je napadalca začela odrivati.
Tako je vrhovno sodišče zadevo vrnilo v ponovno odločanje na višje sodišče, je poročal STA.
To pa je v ponovljenem postopku decembra tistega leta obtoženega spoznalo za krivega prisiljenja in mu določilo deset mesecev zapora.
Po poročanju Dnevnika sodni epilog še ni končan, saj naj bi obramba vložila še eno zahtevo za varstvo zakonitosti in je spis na vrhovnem sodišču.
Zastarela zakonodaja
Čeprav ni nikakršnega dvoma, da spolni odnos ni bil sporazumen, višji sodniki obtoženega namreč niso mogli obsoditi za posilstvo, saj sodišče po razveljavitvi sodbe na pritožbo le obtoženega odločitve ne sme spremeniti v njegovo škodo, je poročalo Delo.
Na zastarelo zakonodajo na področju posilstva in definicijo posilstva v kazenskem zakoniku je pred časom opozorila tudi raziskava Amnesty International. Slovenija se je takrat znašla v skupini 23 držav, ki posilstvo definirajo kot spolni odnos, pri katerem mora biti prisotno nasilje, grožnja ali drug način prisile, ne pa kot spolni odnos brez privolitve žrtve.
Poročilo analizira pravna pravila o posilstvih v 31 državah in ugotavlja, da tako zastarela zakonodaja skupaj z valjenjem krivde na žrtve ohranja okolje nekaznovanosti po vsej Evropi.
V Amnesty International Slovenije so pozvali k spremembi definicije posilstva v kazenskem zakoniku, ki naj bo skladna z mednarodnimi standardi človekovih pravic, in to torej tako, da bo temeljila na odsotnosti privoljenja.
Glede primera v Kopru so se odzvali tudi v stranki Levica. Pobudo za spremembo več kazenskega zakonika je danes vladi predal vodja poslanske skupine Matej T. Vatovec, v kateri predlaga spremembo več določb kazenskega zakonika (kot glavno redefinicijo kaznivega dejanja posilstva na način, ki bo kaznivo dejanje opredelil kot vsak spolni odnos brez privolitve), ki bi uvedla tako imenovani model “ne pomeni ne”.
Ob razpravi in pozivih so se oglasili tudi na ministrstvu za pravosodje. Poudarili so, da se je kazenski zakonik v preteklosti večkrat spreminjal oziroma dopolnjeval, pa nikoli niso prejeli predlogov strokovne javnosti za spremembo opisa kaznivega dejanja posilstva.
So pa, glede na komentarje in opozorila predstavnikov strokovne javnosti ob koprskem primeru, za prihodnji teden sklicali sestanek glede ustreznosti kvalifikacije kaznivega dejanja posilstva.
"Pričakujemo, da nam bodo predstavili svoje poglede na obravnavano problematiko. Na podlagi zaključkov sestanka bomo lahko podali oceno o morebitnih pomanjkljivostih veljavne zakonodaje in potrebnih ukrepih," so zapisali. STA
Inštitut 8. marec s peticijo zbira podpise za spremembo zakonodaje na področju posilstev.
Za posilstvo od deset do 15 let zapora
V kazenskem zakoniku piše, da gre za posilstvo, kadar storilec s silo ali z grožnjo z neposrednim napadom na življenje ali telo žrtev prisili v spolni odnos.
Predpisana kazen je deset let zapora oziroma 15, če gre za grozovito ali izjemno poniževalno dejanje ali pa za skupinsko posilstvo. Prav tako se šteje za posilstvo, če napadalec žrtev v odnos prisili z grožnjo, da ji bo povzročil veliko premoženjsko škodo ali o njej razkril karkoli, kar bi škodovalo njeni časti ali dobremu imenu. V tem primeru je kazen nižja, in sicer največ pet let zapora.
Zbirajo podpise za spremembo zakonodaje
Za spremembo zakonodaje so se zavzeli pri Inštitutu 8. marec, kjer zbirajo podpise pod peticijo.
"Čeprav je Slovenija ratificirala Konvencijo Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, s katero se je obvezala, da mora biti privolitev v spolna dejanja 'dana prostovoljno kot izraz svobodne volje osebe, ocenjene v okviru danih okoliščin', na ministrstvu za pravosodje obstoječega modela, ki posilstvo definira s prisilo kljub njegovi zastarelosti ne nameravajo spremeniti," so ob peticiji zapisali na Inštitutu 8. marec, kjer se zavzemajo za model "ne pomeni ne" ali "ja pomeni ja".
26