Ponedeljek, 20. 10. 2014, 13.31
8 let, 7 mesecev
Bi se lahko Jelko Kacin in Miro Cerar ujela v korupcijsko zanko?
Potem ko pred dvema tednoma slovenska kandidatka za evropsko komisarko Alenka Bratušek ni bila uspešna na zaslišanju za položaj evropske komisarke, bo v Bruslju zvečer pred odborom za promet tri ure sedela Violeta Bulc, članica Stranke Mira Cerarja.
Za priložnost, da Bulčeva odide v Evropo, naj bi po pisanju nekaterih medijev lobistične napore izvajal nekdanji evroposlanec Jelko Kacin. Tako naj bi Kacin za novo slovensko ime v komisiji Jean-Clauda Junckerja že pred časom zastavljal besedo pri evropskem zavezništvu liberalcev in demokratov, skupini ALDE, in njihovem šefu Guyu Verhoefstadtu.
Kacinov motiv naj bi bila po pisanju nekaterih medijev evropska služba.
Kacina tedaj za komentar pisanja sicer nismo uspeli dobiti. So pa zato iz kabineta premiera Mira Cerarja sporočili, da je imel ta na prošnjo Kacina z njim razgovor, zadnji naj bi namreč Cerarja prosil za podporo v obliki priporočilnega pisma pri prizadevanju za položaj posebnega predstavnika EU v Bosni in Hercegovini.
Cerar naj bi sicer Kacinu glede pisma odgovoril sredi tedna.
Kako vidijo omenjeni primer, smo vprašali poznavalce korupcijskih pojavov.
"Da govorimo o korupciji, morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvič, nekdo mora kršiti neko zavezo ali narediti nekaj, česar ne bi smel. Po tem pride namen pridobitve koristi. V tej zgodbi bi bilo treba ugotoviti, kaj je bilo kršeno."
Če bi sledilo preučevanje, ali je posredi res korupcija, bi bilo po besedah Kosa treba ugotoviti naslednje: "Prvič, ali je gospod Kacin res lobiral in drugič, ali si res želi pisma gospoda Cerarja. A samo po sebi to dvoje še ne bi zadoščalo, da bi govorili o korupciji. Težava bi znala nastopiti tedaj, če bi obstajal kakšen vnaprejšnji dogovor med gospodom Kacinom in gospodom Cerarjem. Pa tudi v tem primeru je vprašanje, kaj bi lahko bilo narobe. Lobiranje samo po sebi ni sporno."
"Ko oseba z vplivom za svoje posredovanje zahteva korist, niti ne gre za lobiranje, saj je to po definiciji legitimna in legalna dejavnost. V takih primerih torej govorimo o trgovanju z vplivom, kar prepoveduje 263. člena kazenskega zakonika. Dokler se v omenjenem primeru ne bodo pojavile nove informacije, o tem, za kaj je šlo, lahko samo ugibamo."
Za kakšne druge ocene pa je na tej točki še prezgodaj, dodaja Peterka.