Petek, 19. 10. 2018, 14.16
5 let, 6 mesecev
Kaj o Brezigarjevi in Šišku pravi tožilstvo
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
52
Nekdanja generalna državna tožilka Barbara Brezigar, ki je vso kariero tesno povezana s stranko SDS in slovensko desnico, je v mnenju za vrhovno sodišče v zadevi Andrej Šiško predlagala njegovo izpustitev iz pripora in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. Odločitev močno odmeva v pravosodnih vrstah, saj se je v preiskavi znašel donedavni funkcionar podmladka SDS Matej Lesjak. Obstaja tudi več indicev, da je bila Štajerska varda povezana z več drugimi člani in simpatizerji SDS.
V začetku oktobra je preiskovalna sodnica mariborskega okrožnega sodišča ugodila zahtevi tožilstva za uvedbo sodne preiskave zoper vodjo Štajerske varde Andreja Šiška, ki je kot prvi v zgodovini Slovenije osumljen kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, in soobtoženega Mateja Lesjaka.
Po ugotovitvah kriminalistov je iz objav z zborovanja Štajerske varde na začetku septembra v bližini Apač razvidno, da je pozival k strmoglavljanju najvišjih predstavnikov države, sam pa vztraja, da je šlo pri spornem postroju le za provokacijo.
Soobtoženega Lesjaka tožilstvo bremeni pomoči pri ščuvanju k nasilni spremembi ustavne ureditve, saj naj bi novačil nekaj posameznikov, ki so se udeležili postroja Štajerske varde. On naj bi bil tudi tisti, ki je shod posnel in poskrbel, da so posnetki prišli v javnost.
Zadevo so ji dodelili naključno
Višje sodišče v Mariboru je zaradi ponovitvene nevarnosti podaljšalo pripor do drugega tedna v novembru. Odvetnik Viktor Osim pa je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri zdaj odloča vrhovno sodišče.
Andrej Šiško
V tem postopku mora svoje mnenje podati tudi vrhovno državno tožilstvo, ne tožilec, ki vodi preiskavo. Naključje ali ne, Barbari Brezigar je bila zadeva na vrhovnem tožilstvu dodeljena po pripadu zadev, torej po vrstnem redu, je mogoče neuradno slišati iz tožilskih vrst.
Na kazenskem oddelku vrhovnega državnega tožilstva, ki ga vodi Andrej Ferlinc, je še devet drugih vrhovnih oziroma višjih državnih tožilcev, in sicer Zvonko Fišer, Boris Ostruh, Jože Kozina, Sanja Javor Pajenk, Anita Veternik, Irena Kuzma, Hinko Jenull in Janja Vrečič Perhavec.
Zaradi političnega delovanja Barbare Brezigar v preteklosti se zastavlja vprašanje, ali bi se morala iz zadeve izločiti in zakaj se ni.
"Morebitno simpatiziranje s katero od političnih strank je v demokratičnih sistemih pravica sleherne osebe, vendar ne bi smela služiti predpostavki, da je zgolj zaradi te okoliščine vzpostavljena domneva o pristranskosti kakšnega tožilca in da je s tem že podan izločitveni razlog," je za Siol.net pojasnil vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc.
Odigrala ključno vlogo v aferi Depala vas
Barbara Brezigar je odigrala ključno vlogo v aferi Depala vas, ko je kot vodja posebne skupine tožilcev zavrgla vse ovadbe proti akterjem afere.
Gre za ovadbe o protipravnem odvzemu prostosti Milana Smolnikarja in ovadbe zaradi ponarejanja, ki naj bi jih v tej zadevi izvedli pooblaščeni pripadniki ministrstva za obrambo, ko je to vodil Janez Janša. Leta 1994 se je namreč izvajala preiskava trgovine z orožjem. Civilistu Milanu Smolnikarju pa so dostavljali ponarejene dokumente o posegih vojske v civilno sfero.
Politična pot Barbare Brezigar
V obdobju vlade pokojnega Andreja Bajuka je bila pravosodna ministrica, pod prvo vlado Janeza Janše leta 2005 pa je postala generalna državna tožilka.
To je bilo tri leta po tistem, ko je na volitvah za predsednika republike kandidirala v tekmi z Janezom Drnovškom v imenu združene desnice na čelu s SDS. Na predsedniških volitvah, ko je zmagal Danilo Türk, je vodila volilni štab kandidata SDS Milana Zvera, dolgoletnega podpredsednika stranke.
Barbara Brezigar na konferenci leta 2007 z Janezom Janšo.
V obdobju druge Janševe vlade so ji dodelili položaj državne sekretarke na notranjem ministrstvu, kjer je vodila direktorat za tožilstvo. Ustanovitev tega organa je dolgo razburjala pravosodno stroko, saj tovrstnega političnega nadzora nad delom tožilstva niso poznali nikjer drugje v EU.
Pozneje se je vrnila na vrhovno državno tožilstvo. V zadevah, v katere so vpleteni vodilni politiki, se nikoli ne izloči. Na podlagi njenega mnenja je bila letos razveljavljena pravnomočna obsodba Franca Kanglerja zaradi nezakonite zaposlitve podžupanje Astrid Bah.
Kaj pravi tožilski kodeks
Kodeks tožilcem ne prepoveduje članstva v političnih strankah. Prav tako zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno:
- da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo ali da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata,
- da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen takrat, ko izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.
52