Torek, 15. 6. 2021, 13.07
3 leta, 6 mesecev
Andreju Šišku vrhovno sodišče potrdilo osem mesecev zapora
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,96
5
Senat vrhovnega sodišča je ob odločitvi poudaril, da Andrej Šiško ni bil kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.
Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevi za varstvo zakonitosti zoper sodbo, izrečeno Andreju Šišku zaradi kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve, saj je ocenilo, da sta sodišči prve in druge stopnje pravilno prepoznali, da je obsojenec nedvomno zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora, poroča spletni portal Večer.
Sodnica mariborskega okrožnega sodišča Vanja Verdel Kokol je marca leta 2019 izrekla prvo sodbo v slovenski zgodovini zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Tega je bil obtožen Mariborčan Andrej Šiško, vodja Štajerske varde. Sodnica ga je obsodila na osem mesecev zapora, saj je od 1. januarja 2017 pa do 5. septembra 2018 z namenom, da bi ogrozil ustavno ureditev, pozival k oboroženemu uporu, še navajajo pri Večeru.
V več nastopih, objavljenih na spletu, je ljudi prepričeval, da je država ogrožena in da je treba ukrepati. Med drugim naj bi grozil nekdanjemu premieru Miru Cerarju in ga označil za veleizdajalca in celo morilca, 1. septembra 2018 pa naj bi v Apačah organiziral postroj Štajerske varde in se imenoval za njenega poveljnika. Tistim, ki so prišli na postroj, je razlagal, da zakoni za njih ne veljajo in da je trenutno oblast treba odstraniti. 5. septembra 2018 je na shodu proti beguncem v Metliki uporabo sile označil kot edini načrt za dosego ciljev.
Šiško je osem mesecev kazni odsedel
Tožilstvo je za Šiška sicer predlagalo višjo kazen – leto in štiri mesece zapora –, sodnica pa se je odločila za osem mesecev zapora.
"Ustavno in zakonsko sprejemljiv način za dosego političnih sprememb, za katere se posameznik zavzema, so v demokratični družbi in parlamentarni demokraciji volitve," je takrat izpostavila Verdel Kokolova. "Demokratično urejena družba ni nekaj samoumevnega, nekaj, česar ni mogoče ogroziti. Zato je treba jasno postaviti meje, da se njeni temelji ne spodkopljejo. Država je tista, ki ima monopol nad nacionalno varnostjo, kar uresničuje preko policije in vojske, zato za ustanavljanje paravojaških skupin v državi ni prostora. Takšnih dejanj ne gre podcenjevati, treba je postaviti jasne meje," je še razložila sodnica. Šiško je prisojeno kazen tudi v celoti odsedel.
Kaznovan zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustave
Sodbo je kasneje potrdilo tudi višje sodišče, zaradi zahteve za varstvo zakonitosti Šiška in njegove obrambe pa je odločalo še vrhovno sodišče. To je potrdilo odločitev tako okrožnega kot višjega sodišča. Senat vrhovnega sodišča je ob odločitvi poudaril, da Šiško ni bil kaznovan zaradi svojih političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve.
To kaznivo dejanje je, argumentirajo vrhovni sodniki, tako imenovano čisto politično kaznivo dejanje, katerega namen je ogrozitev obstoja, ustavne ureditve ali varnosti Republike Slovenije. "Gola kritika, nepriznavanje, nasprotovanje oziroma odklanjanje ustavne ureditve Republike Slovenije za vstop v polje kaznivosti ne zadoščata. Ugotoviti je treba aktivno ravnanje z namenom uničiti (odstraniti) veljavni ustavni red," pojasnjujejo vrhovni sodniki. In to ravnanje sta po mnenju vrhovnega sodišča pravilno prepoznali obe predhodni sodišči v Šiškovih ponavljajočih, stopnjujočih sporočilih, ki so prerasla v zunanjo manifestacijo stališč, da je uporaba sile edini način za uresničitev obsojenčevih političnih prepričanj.
5