Sreda, 17. 4. 2019, 19.03
5 let
Bi lahko pri obnovi Notre-Dame uporabili slovenski les? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,06
15
Po obsežnem požaru, ki je v ponedeljek zvečer zajel pariško katedralo Notre-Dame, pristojni poudarjajo, da bo največji zalogaj pri obnovi cerkve pomenilo ostrešje. To je bilo med divjanjem ognja popolnoma uničeno, za tako imenovane gredice iz lesenih nosilcev, ki so sestavljale strešni okvir, pa so v Franciji ob gradnji katedrale posekali kar 21 hektarjev hrastovine. Ker zaradi krčenja gozdov v Franciji dreves za obnovo katedrale ni dovolj, se postavlja vprašanje, ali lahko Franciji na pomoč priskoči Slovenija.
Ogenj, ki je izbruhnil v lesenem delu konstrukcije katedrale Notre-Dame, je popolnoma uničil strešni okvir iz hrastovine, poimenovan tudi gozd, so poročali v oddaji Danes na Planetu. To je ogromna izguba, pravijo strokovnjaki. "Zaradi takšnih stvari oziroma velikosti teh dreves so v 12. stoletju divjale vojne," poudarja britanski zgodovinar Andrew Smith.
Slovenija ne bi mogla pomagati Franciji
Gredice iz lesenih nosilcev, ki so podpirale več kot 200-tonsko streho, so bile v 13. stoletju narejene iz hrastov, starih od 300 do 400 let, takšnih je v Franciji danes ostalo zelo malo. "Tudi v Evropi je sicer zelo malo takšnih dreves," poudarja Jože Mori z Zavoda za gozdove Slovenije. Večinoma so ta drevesa zaščitena. V Sloveniji imamo več kot 400 let star hrast v Spodnji Ščavnici.
Ostrešje Notre-Dame je bilo v požaru popolnoma uničeno.
V Krakovskem gozdu medtem rastejo hrasti, stari več kot 250 let. Prav starost je pri debelini hrasta ključnega pomena. "Iz Slovenije jih prav zagotovo ne moremo odpeljati v Francijo. Najbolj kakovosten hrast raste v Slavoniji na Hrvaškem, vendar pa tudi tam zaradi načina gospodarjenja tako debelih hrastov skoraj ni več, saj je takšen les danes redko v uporabi," pojasnjuje Mori.
Obnovljena streha ne bo takšna, kot je bila izvirna
Iz Francoskega združenja za ohranjanje kulturne in zgodovinske dediščine so zato sporočili, da streha katedrale ne bo takšna, kot je bila, preden jo je uničil ogenj. Mori pravi, da bi hrast morda lahko nadomestila smreka: "Če gledamo gradbeni les, je pri ostrešjih v zadnjem obdobju v uporabi smreka, ki ima zelo dobre mehanske lastnosti za gradnjo."
Francoski predsednik Emmanuel Macron je napovedal, da bodo slovito katedralo obnovili v roku petih let.
Kaj bodo izbrali francoski strokovnjaki, bo pokazal čas, trenutno pa se v cerkvi še nadaljujejo preiskave. "Kljub temu, da je uničen samo del katedrale, se bodo francoski strokovnjaki odločili za celovito sistematično obnovo cerkve," poudarja višja konservatorka in restavratorka Martina Lesar Kikelj.
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v torek poudaril, da so Francozi narod velikih graditeljev. Naš simbol lepote nam bo uspelo obnoviti v roku petih let in še lepši bo, kot je bil prej, je suvereno zatrdil predsednik Francije.
15