Bešič Loredan: Že celo desetletje nimamo podatka, koliko ljudi je na čakalnih seznamih

"Če se to ne bo zgodilo, bomo terjali odgovornost direktorjev izvajalcev storitev," je zatrdil minister. Ta se je tudi opravičil vsem, ki so jim v sistemu neupravičeno izbrisali termine.

Novice Ministrstvo oškodovalo na tisoče pacientov. Bešič Loredan: Krivcev ne iščemo. #video

Oškodovanih 5.977 oseb

Na ministrstvu so namreč oktobra znova vzpostavili med epidemijo covid-19 ustavljeno storitev brisanja terminov zdravstvenih storitev s čakalnih seznamov, ki se jih bolniki niso udeležili in se niso opravičili. Pri tem izbrisu je bilo oškodovanih 5.977 oseb, ki se zaradi prenaročanja ali trajne napotnice, na katere je vezanih več terminov, "pregleda v prihodnosti" tako še niso mogli udeležiti.

O tem so v sredo na zahtevo poslanske skupine NSi razpravljali na nujni seji parlamentarnega odbora za zdravstvo. V uvodni obrazložitvi je minister zavrnil navedbe poslanke NSi Ive Dimic, da se težko znebijo občutka, da se "čakalne dobe poskuša administrativno odpravljati celo z brisanjem veljavnih napotnic".

"Nikoli in nikdar ne bo namen ministrstva ali te vlade, da čakalne vrste ureja z izbrisom pacientov. Vendarle pa smo dolžni spoštovati zakon o pacientovih pravicah, kjer je jasno definirano, kdaj se paciente črta s čakalnega seznama," je dejal Bešič Loredan.

Novice Zdravstvenim zavodom bodo posredovali podatke o 5977 odpovedanih terminih pregledov

Kdo nosi odgovornost?

Kot je pojasnil, se je zaplet zgodil zaradi neurejenih oz. neposodobljenih čakalnih seznamov pri nekaterih izvajalcih zdravstvenih storitev, skrbnikih seznamov. Bešič Loredan je zagotovil, da na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) aktivno iščejo tehnične rešitve, da bi se pri storitvi brisanja terminov vnesle ustrezne varovalke in da se te napake ne bi več dogajale.

V odgovoru na vprašanje poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja, kdo nosi odgovornost, je minister ocenil, da je porazdeljena med vse deležnike v zdravstvu. Dejal je, da v luči pozitivnega pristopa reševanja ne želijo kazati s prstom na izvajalce, ki jih je zadnji dve leti zaposlovala epidemija covid-19 in se s seznami niso ukvarjali. Pričakuje pa, da so direktorji zdravstvenih zavodov toliko odgovorni in opolnomočeni, da bodo paciente dali na prvo mesto.

Podatka, koliko ljudi je na čakalnih seznamih, nimajo že desetletje

Na ministrstvu so se sicer že pred omenjenim zapletom lotili načrta urejanja čakalnih seznamov in pri tem ugotovili več težav. Med drugim skoraj tisoč ljudi čaka na določeno storitev v ustanovi, ki tega posega sploh ne izvaja. Slabost v sistemu, tudi zaradi česar ni točnih podatkov o čakalnih dobah, po ministrovih besedah predstavljajo okvirni termini. "To je stanje, prek katerega ne moremo iti. Ne moremo prisiliti izvajalcev, da imajo fiksirane termine za leto ali dve vnaprej," je navedel.

"Objektivnega podatka, koliko pacientov tako čaka na čakalnih seznamih, nimamo. Nimamo ga že desetletje. Stanje je poslabšala še epidemija covid-19," je ugotavljal minister.

Obljublja zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu

Ob tem obljublja pripravo rešitev, med drugim zakon o zdravstvenem informacijskem sistemu, v katerem bi določili pravice in obveznosti vseh v zdravstvenem sistemu. "S tem sledimo načelu modernih in delujočih zdravstvenih sistemov. Informacijska tehnologija zdravstva mora biti vodena centralno, ne samo eZdravje, pač pa tudi kaj in kako uporabljajo vsi, ki so del javne zdravstvene mreže," je poudaril. Sistem mora biti povezljiv, to pa bo tudi osnova za eKarton, ki si ga na ministrstvu želijo vpeljati v najkrajšem mogočem času.

Skladno s sklepom odbora bodo na ministrstvu na podlagi analize, ki je identificirala napake in šibke točke sistema eNaročanje, ustrezne rešitve pripravili in predstavili v treh mesecih, je še napovedal Bešič Loredan.

Novice Janković in Bešič Loredan obljubila boljši dostop do družinskih zdravnikov

Novice Objavili lažni intervju: tega ni povedal minister Bešič Loredan