Petek, 30. 12. 2022, 7.31
1 leto, 4 mesece
Bešič Loredan o tem, kdo in zakaj ustvarja izredne razmere v zdravstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
7,12
76
Minister je ocenil, da se zdravstveni sistem ni zlomil, ampak interesne skupine ustvarjajo izredne razmere, ker je takrat najlepše delovati in kritizirati.
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan se je v pogovoru za Odmeve na TVS opravičil za stanje v ljubljanskem in mariborskem urgentnem centru, "čeprav za to ni kriv". Po njegovih besedah razmišljajo o sistemskem nadzoru urgentnih centrov v UKC Ljubljana in Maribor, po dveh mesecih pa bodo na podlagi podatkov videli, "kje smo, in lahko ukrepamo". Minister je ocenil, da se zdravstveni sistem ni zlomil, ampak interesne skupine ustvarjajo izredne razmere, ker je takrat najlepše delovati in kritizirati.
"Mi bomo poenotili vse urgentne centre. Na srečo je v Ljubljani podpisan sporazum med zdravstvenim domom in Univerzitetnim kliničnim centrom (UKC) Ljubljana. Videli bomo še enkrat, kaj lahko kot ministrstvo naredimo," je dodal. Danes je svet UKC Ljubljana pozval, da na izredni seji od vodstva zavoda zahteva pojasnilo, zakaj ni okrepitev na internistični in kirurški prvi pomoči.
Bešič Loredan: Zdravstveni sistem se ni zlomil
Minister je ocenil, da se zdravstveni sistem ni zlomil, ampak interesne skupine ustvarjajo izredne razmere, ker je takrat najlepše delovati in kritizirati. "Pred covid-19 je bil naš sistem organizacijsko na meji, po epidemiji imamo postcovidno krizo, kot jo ima celotna Evropa," je ocenil. Leta 2018 je bilo po ministrovih besedah več kot 122 tisoč ljudi brez osebnega izbranega zdravnika, letos jih je približno 11 tisoč več.
"Res pa je, da v bistvu bolj ko napovedujemo reformo zdravstvenega sistema, bolj se oglašata levi in desni pol, bolj se oglašajo vse interesne skupine in zlorabljajo ljudi za to, da se vršijo pritiski, da vse ostane tako, kot je. Ampak mi se že mesece ukvarjamo z reformo urgentnih centrov, z iskanjem rešitev. Z vsemi deležniki se že tri mesece pogovarjamo, vemo, kaj je treba narediti, ampak vse te stvari terjajo sistemske spremembe. Sistemske spremembe pomenijo spremembo zakonodaje, široko javno obravnavo in seveda implementacijo 1. januarja 2024," je izpostavil.
Za zdravstvo na primarni ravni so odgovorne občine
Po ministrovih besedah se bolnike vedno znova postavi v podrejeni položaj takoj, ko se začne napovedovati zdravstvena reforma, ki bo spremenila stanje, takoj, ko se bodo razmere uredile, postale transparentne. Kot je dejal, tudi ne drži, da naj bi zaradi nove mreže nujne medicinske pomoči posamezna območja ostala brez zdravnika.
"Mi govorimo o tem, da bomo mrežo izboljšali, da bodo pacienti prej prišli do zdravnikov, govorimo o tem, da bomo na nacionalni ravni naredili mrežo nujne medicinske pomoči primarnega, sekundarnega in terciarnega zdravstva," je pojasnil. Po zakonodaji so v tem trenutku za zdravstvo na primarni ravni odgovorne občine, ki imajo po ministrovih besedah skupni plus 110 milijonov evrov, bolnišnice bodo imele skupni minus skoraj 170 milijonov evrov.
Tako se po njegovem mnenju postavlja vprašanje, ali smo po 15 letih nesprememb prišli na točko, da tudi primarno raven odvzamemo in spravimo na nacionalno raven in poskrbimo za vse bolnike na nacionalni ravni. "Še enkrat, imamo nadzor, imamo pregled, pravočasno se bomo odzvali in mi moramo začeti za mizo iskati skupne rešitve v dobro pacientov," je pozval.
76