Četrtek, 29. 12. 2022, 14.00
1 leto, 4 mesece
Erik Brecelj svari pred patološkimi interesi, Marko Noč predlaga skandinavski sistem
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
113
V sredo dopoldne je na ljubljanski urgenci na obravnavo čakalo še 20 bolnikov, ki so po pomoč prišli ponoči (fotografija je simbolična).
"To, kar se dogaja na urgenci, je stičišče vseh problemov našega zdravstva – nedelovanja osnovnega zdravstva in zmanjšanja bolnišničnih kapacitet, predvsem zaradi pomanjkanja sester. Posledično se na urgenci kopičijo vse te anomalije in prihaja do stanja, kakršno je. Potrebujemo prehod v sodoben evropski model javnega zdravstva, kot ga vidimo na Zahodu in v Skandinaviji," poudarja kardiolog Marko Noč. Kirurg Erik Brecelj pa svari: "Če bodo v ospredju še vedno patološki interesi, čudni politični interesi, finančni interesi in korupcija, lahko pričakujemo zlom zdravstvenega sistema."
Na ljubljanski urgenci v času sezone respiratornih obolenj te dni beležijo naval bolnikov. Obremenjeni sta tako internistična prva pomoč UKC Ljubljana kot služba nujne medicinske pomoči ZD Ljubljana, kjer povečane obremenitve pripisujejo tudi pomanjkanju družinskih zdravnikov, zaradi česar bolniki pomoč iščejo na urgenci.
Ponoči prišli na urgenco, dopoldne še vedno v čakalnici
Takšne gneče se na internistični prvi pomoči Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana ne spomnijo, so pojasnili za STA. V sredo dopoldne je na obravnavo na primer čakalo še 20 bolnikov, ki so prišli ponoči. Poudarjajo, da je internistična prva pomoč le del ljubljanske urgence, kjer obravnavajo najtežje bolnike. Prejšnjo nedeljo je bilo takih kar 300, vsak dan v zadnjem času obravnavajo okoli sto bolnikov.
O tem, kako komentirata tovrstno stanje v slovenskem zdravstvu, smo se pogovarjali s kirurgom Erikom Brecljem in kardiologom Markom Nočem.
"V urgentnih centrih je osebje, ne samo zdravniki, ampak tudi medicinske sestre, zelo obremenjeno. Garajo, ampak na žalost so urgentni centri postali nadomestek za osebnega zdravnika. Tisti, ki ne pridejo do osebnega zdravnika, gredo na urgenco. Težave se kopičijo. Če bomo pametni in bomo začeli reševati težave, se bo stanje začelo izboljševati. Za zdaj je marsikje še strahotna kriza vodenja. So svetle izjeme, kjer direktorji in njihovi pomočniki vodijo ustanove dobro, ampak marsikje je katastrofa, pa ne odreagiramo in zamenjamo teh ljudi.Prihodnje leto lahko kljub trudu pričakujete slabšanje stanja, več težav. Šele prihodnje leto bo pokazalo, ali se bo trend obrnil. V prihodnjih letih lahko spremembe pričakujemo samo z garanjem in poštenim odnosom do zdravstva. Če bodo v ospredju še vedno patološki interesi, čudni politični interesi, finančni interesi in korupcija, lahko pričakujemo zlom zdravstvenega sistema."
"To, kar se dogaja na urgenci, je stičišče vseh problemov našega zdravstva – nedelovanje osnovnega zdravstva in zmanjšanja bolnišničnih kapacitet predvsem zaradi pomanjkanja sester. Posledično se na urgenci kopičijo vse te anomalije in prihaja do stanja, kakršno je. Nujni bodo sistemski ukrepi in to, kar vedno poudarjamo v skupini neodvisnih zdravnikov zdravstvo.si. Enostavno potrebujemo prehod v sodoben evropski model javnega zdravstva, kot ga vidimo na Zahodu in v Skandinaviji. Prej bomo to storili, prej se bodo ti problemi začeli reševati.
Težko rečem, kako je trenutno na urgenci, ampak to, kar slišim od mojih pacientov in znancev, mi pravi, da je velik problem, da ljudje enostavno ne pridejo do osebnega zdravnika in seveda je potem edina možnost urgenca. Do tod pridejo ljudje, katerih problemi bi se enakovredno ali morda celo bolje rešili v delujočem zdravstvu. Težko mi je, ker si, glede na to, da sem toliko let tam delal, znam predstavljati, kaj se tam dogaja. Vsa čast našim kolegom in sestram, ki v teh razmerah še vedno delajo in skušajo narediti najboljše. Oni niso krivi, kriv je sistem. Nastali so problemi, na katere smo leta in leta opozarjali. To je neka logična posledica tega, kar se je več let dogajalo.
"Stanje je verjetno res hujše kot v času najhujšega covidnega vala. Covid-19 na srečo ni več problem, okužba je postala nenevarna praktično za vse ljudi, ne zahteva nekega intenzivnega zdravljenja, so pa zdaj problem drugi virusi, kot je na primer gripa."
Obremenjena tudi mariborska urgenca, težave med drugim zaradi pomanjkanja bolnišničnih postelj
Zaradi kroženja respiratornih obolenj in težav z dostopnostjo družinskih zdravnikov precej večje obremenitve beležijo tudi v mariborskem urgentnem centru. Čeprav so bolniki načeloma pregledani v predpisanih okvirjih, občasno na urgenci čakajo dlje časa zaradi pomanjkanja bolnišničnih postelj. Ob kroženju gripe bi bilo takih primerov lahko še več.
V urgentnem centru Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Maribor povečan priliv bolnikov opažajo že ves december. Po pomoč se obračajo bolniki z različnimi težavami, pozna se porast sezone respiratornih obolenj, med njimi virusov gripe, koronavirusa in respiratornega sincicijskega virusa (RSV), je v izjavi za medije povedal zdravnik Andrej Hohnec.
Večji pritisk na urgenco pripisuje tudi razmeram na primarni ravni, kjer primanjkuje družinskih zdravnikov, ljudje pa se po pomoč zato obračajo na urgentne centre, ki delujejo nepretrgoma.
Do večjega navala bolnikov prihaja tudi zaradi praznikov, saj je dostopnost do primarne ravni zdravstva v tem času manjša. Zato ljudi poziva k skrbi za svoje zdravje, pa tudi k cepljenju proti gripi, kar je še posebej smiselno za posameznike z dejavniki tveganja za težji potek bolezni.
Na vprašanje, kaj naj stori posameznik, ki se slabo počuti in ima vročino, pred januarjem pa nima možnosti pregleda pri družinskem zdravniku, je odgovoril, da bodo na urgenci pogledali vsakogar, ki pride po pomoč. Kako hitro bo posameznik na vrsti, pa bo odvisno od njegovega zdravstvenega stanja, ki ga bodo ugotavljali s triažo.
113