Petek, 5. 1. 2018, 12.01
6 let, 3 mesece
Banjaluka: v vrsti čakajo za dovoljenje za delo v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,35
3
Prvi delovni dan letošnjega leta je bila pred slovensko konzularno pisarno v Banjaluki gneča. Od leta 2015, ko so poenostavili zakonodajo na tem področju, se je število delavcev iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji povečalo za štirikrat.
Pred slovensko konzularno pisarno v Banjaluki se je 3. januarja vila kolona ljudi, ki si želijo delati v Sloveniji, je poročal bosanski klix.ba.
Na ministrstvu za notranje zadeve sicer pravijo, da povečan obisk na prvi delovni dan letošnja leta ni nič neobičajnega in da je podobno stanje vsak dan med uradnimi urami.
Velik upad delovnih dovoljenj v zadnjem desetletju
V letu 2016 je Zavod za zaposlovanje podelil nekaj več kot 19 tisoč delovnih dovoljenj, kar je veliko manj kot v preteklosti. Še leta 2008 je skupaj podelil več kot 90 tisoč dovoljenj.
Padec gre pripisati tudi spremembam v zakonodaji, saj je mnogo tujcev pridobilo pravico do prostega dostopa na trg dela in jim ni treba več pridobiti delovnega dovoljenja.
Kriza v BiH pognala ljudi čez mejo
Še vedno največ migrantskih delavcev v Slovenijo pride z območja Balkana, prednjačijo pa delavci iz Bosne in Hercegovine, kjer beležijo visoko stopnjo brezposelnosti. Številni, zlasti mladi, se zato iz države izseljujejo.
Med najbolj željenimi destinacijami so Slovenija, Avstrija, Nemčija, Norveška, pa tudi Avstralija.
Kdo bolje plača delavce v Sloveniji: tuji ali domači lastniki? #video
Veliko povečanje števila dovoljenj za državljane BiH
Slovenski delodajalci najpogosteje iščejo voznike tovornjakov.
Od leta 2013 lahko slovenska podjetja kandidate za delovna mesta po sporazumu za zaposlovanje migrantov iščejo v Bosni in Hercegovini, če na domačem trgu dela ne najdejo ustreznih kandidatov.
Tako se je število izdanih delovnih dovoljenj po mednarodni pogodbi z BiH od sporazuma vsako leto povečevalo. V letu 2017, ko je Slovenija podelila skoraj deset tisoč dovoljenj, se je v primerjavi z letom pred tem številka več kot podvojila.
Največkrat so podjetja iskala voznike težkih tovornjakov in vlačilcev in varilcev ter zidarjev.
"Povečan obseg vlog in izdanih dovoljenj je posledica povečanih potreb gospodarstva, na drugi strani pa tudi manjših možnosti zagotavljanja domačih kadrov zaradi manjšega obsega domačih brezposelnih oseb in zaradi strukturnih neskladij med potrebami delodajalcev in strukturo prijavljenih brezposelnih oseb pri Zavodu," naraščajoči trend pojasnjujejo na Zavodu za zaposlovanje.
Izdana delovna dovoljenja po mednarodni pogodbi z BiH:
| Leto | Število dovoljenj |
|---|---|
| 2013 | 661 |
| 2014 | 1.870 |
| 2015 | 2.677 |
| 2016 | 4.773 |
| 2017 | 9.923 |
BiH sledijo Hrvati in Srbi
Na Zavodu za zaposlovanje od prvega septembra 2015, odkar velja trenutni zakon o zaposlovanju tujcev, podeljujejo delovno dovoljenja in soglasja k enotnemu dovoljenju za prebivanje za prebivanje in delo.
Največ delovnih dovoljenj so poleg državljanom BiH podelili še hrvaškim in srbskim državljanom, vendar je tudi pri teh, v primerjavi z letom 2013, opaziti negativen trend.
Število kršitev upada
Na Inšpektoratu za delo so pojasnili, da ločenih evidenc za kršitev pravic delavcev migrantov ne vodijo, posebej spremljajo le kršitve zakona o zaposlovanju in delu tujcev oz. zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki pa upadajo. Potem ko jih je bilo leta 2008 229, jih je bilo lani le še 25.
Po navedbah inšpektorata pa so inšpektorji lani na primer ugotovili tudi kršitve pravilnika o določitvi minimalnih standardov za nastanitev tujcev in določb zakona o delovnih razmerjih, ki omogočajo sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas posebej za tujce. STA
Za delavce iz BiH je prihod v Slovenijo zdaj veliko lažji
S 1. novembrom 2017 je v veljavo stopil dopolnjen zakon o zaposlovanju državljanov Bosne in Hercegovine, ki odpravlja nekatere pomanjkljivosti. Te so se pokazale v praksi od leta 2013 naprej in so nanje opozarjali delodajalci in socialni partnerji.
Po novem ni več potrebna 30-dnevna prijava kandidatov pri Agenciji za delo in zaposlovanje Bosne in Hercegovine. Omenjena obveznost je lahko za delavce in tudi delodajalce predstavljala določeno težavo, saj je omogočala le zaposlitev oseb, ki so bile v času postopka že vsaj 30 dni prijavljene pri bosanskem zavodu.
Uvedena sprememba omogoča takojšnjo zaposlitev državljana BiH v Sloveniji samo na podlagi prijave pri pristojnih javnih službah za zaposlovanje v BiH, kar je bilo do zdaj možno le pri strokovni zaposlitvi.
Lažja je sprememba delodajalca pri prenehanju zaposlitve v prvem letu zaposlitve. Če delavec izgubi službo zaradi izredne odpovedi iz razlogov delodajalčeve strani (npr. neizplačevanja plač) v prvem letu veljavnosti dovoljenja, se lahko zaposli na istem delovnem mestu. Pri tem mora biti izpolnjen pogoj, da se v 30 dneh od prenehanja delovnega razmerja znova vključi v obvezno socialno zavarovanje države zaposlitve.
Ob tem je mogoče še poimensko zaposlovanje, kar pomeni, da podjetja iščejo točno določene delavce migrante, ki bi jih želeli zaposliti na podlagi preteklih izkušenj.
Po novem o pritožbah zoper sklepe in odločbe, ki jih v postopku na prvi stopnji izda pristojni nosilec države zaposlitve, to je Zavod RS za zaposlovanje, odloča slovensko ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
V spremenjenem sporazumu je zdaj jasno določeno, da obveznost šestmesečne prekinitve zakonitega prebivanja velja samo, kadar se delavec migrant prostovoljno vrne v državo izvora po prenehanju veljavnosti dovoljenja zaradi preteka časa, za katerega je bilo dovoljenje izdano (3 leta).
3