Četrtek, 17. 5. 2018, 18.11
6 let, 6 mesecev
Avstrija želi, da Slovenija prizna nemško govorečo manjšino
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,81
14
Avstrijski parlament je danes soglasno sprejel resolucijo, v kateri podpira uradno priznanje nemško govoreče skupnosti v Sloveniji kot manjšine. Avstrijski zunanji ministrici Karin Kneissl je parlament naložil, da si dvostransko prizadeva za uradno priznanje manjšine. Resolucijo sta predlagali vladni ljudska stranka in svobodnjaki.
V Sloveniji naj bi po nekaterih ocenah živelo okoli dva tisoč pripadnikov nemško govoreče skupnosti, ki ne živijo na strnjenem območju. Za njihovo priznanje v slovenski ustavi po vzoru italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji se Avstrija zavzema že nekaj časa, k temu je pozvala tudi zunanja ministrica Kneisslova ob predstavitvenem obisku v Ljubljani 20. marca.
Slovenija meni, da položaj nemško govoreče skupnosti ustrezno rešuje sporazum o sodelovanju na področju kulture, izobraževanja in znanosti med Slovenijo in Avstrijo, ki sta ga državi podpisali leta 2001. Del sporazuma je namreč interpretativna izjava, v kateri je zapisano, da pripadnikom nemško govoreče skupnosti v Sloveniji pripadajo pravice po 61. členu slovenske ustave.
Podobno resolucijo kot danes je avstrijski parlament sprejel leta 2014. Ni pa avstrijski parlament danes podprl zahteve opozicijskih socialdemokratov, da bi za spoštovanje jezikovnih in kulturnih pravic nemško govoreče skupnosti v Sloveniji vključili tudi Svet Evrope, je objavljeno na spletni strani avstrijskega parlamenta.
Po mnenju Avstrije je nemško govoreča skupnost v Sloveniji deležna diskriminacije
V resoluciji sta poslanec Josef A. Riemer iz vrst svobodnjakov (FPÖ) in Reinhold Lopatka iz ljudske stranke (ÖVP) navedla, da je nemško govoreča skupnost v primerjavi s slovensko narodno skupnostjo v Avstriji vsakodnevno deležna raznovrstne diskriminacije in ni priznana kot manjšina. Resolucija zato Slovenijo poziva, da nemško govoreči skupnosti prizna enake pravice, kot veljajo za pripadnike italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji.
"Ne more biti, da je manjšina v Evropi 21. stoletja v primerjavi z drugimi še vedno zapostavljena," je kritiziral Riemer. Dodal je, da je Slovenija zadnja postkomunistična dežela, ki nemško govoreči skupnosti z ustavo ni priznala manjšinskih pravic. Tudi Lopatka je menil, da je od Slovenije "stvarno neupravičeno", da razlikuje med posameznimi narodnimi skupnostmi.
Avstrija je v zadnjih letih storila veliko za slovensko manjšino, je še menil in pri tem omenil kompromis o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem. Za zaščito avstrijske manjšine v drugi državi ni potreben Svet Evrope, to je naloga avstrijskega parlamenta, je še menil.
Nikolaus Berlakovich (ÖVP) je opozoril, da je zdajšnji avstrijski kancler Sebastian Kurz v svoji prejšnji vlogi kot avstrijski zunanji minister že leta 2014 zahteval od Slovenije priznanje manjšine za nemško govorečo skupnost.
"Spoštovanje, ki ga zahtevate od drugih, morate uresničevati tudi sami"
Varstvo manjšine in priznanje njenih pravic je za SPÖ bistveni del integrirane Evrope, pa je menil Andreas Schieder (SPÖ). Tako kot od Avstrije stranka pričakuje tudi od drugih držav, da priznajo manjšine, je dejal.
Harald Trochs (SPÖ) je prav tako menil, da nemško govoreča skupnost v Sloveniji ni deležna enakopravne obravnave in da ni mogoče govoriti o njenem varstvu. Velikost manjšine ne more biti odločilna za to, katere pravice bo imela, je še menil.
Da je treba nemško govorečo skupnost v Sloveniji priznati kot manjšino sta podprla tudi Philip Kucher (SPÖ) in Martha Bissmann (Lista Pilz), dodala pa, da razmere zaradi politike avstrijskih svobodnjakov niso preproste. "Spoštovanje, ki ga zahtevate od drugih, morate uresničevati tudi sami," je Kucher kritiziral FPÖ.
Razmere se niso spremenile
Priznanje je mogoče doseči samo z izostrenim občutkom, spoštovanjem in diplomacijo, je dejala Bissmannova in podvomila o tem, da FPÖ vse to poseduje. Nepriznanje Slovenije svobodnjaki po njenem mnenju izkoriščajo kot izgovor, da upravičujejo diskriminacijo slovenske narodne skupnosti na avstrijskem Koroškem.
Po mnenju zunanje ministrice Karin Kneissl se razmere nemško govoreče skupnosti v Slovenije od začetka 21. stoletja niso spremenile. Tematika je obremenjena s čustvi, na svojem zadnjem obisku v Sloveniji pa je že omenila to temo. Po junijskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji namerava temo znova uvrstiti na dnevni red, je še napovedala, kot piše v sporočilu za javnost nationalrata.
14