Ponedeljek, 3. 1. 2022, 15.20
2 leti, 11 mesecev
Anketa TVS: večina dol, izjema SDS Janše in SD Fajonove
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,44
41
LMŠ Marjana Šarca je po zadnji anketi Mediane za RTV Slovenija izgubila tretjino podpore pri opredeljenih volivcih, stranka Piratov pa bi se celo prebila v parlament. SDS, SD in DeSUS so edine parlamentarne stranke, ki so zabeležile rast podpore. A DeSUS je daleč od praga za vstop v DZ. Stranko SMC oziroma Konkretno Zdravka Počivalška, ki je tudi daleč pod parlamentarnim pragom, pa bi podprl skoraj enak odstotek opredeljenih volivcev kot pred mesecem dni.
Največ vprašanih podpira stranko SDS Janeza Janše, kaže včeraj objavljena anketa Mediane za RTV Slovenija. Med opredeljenimi anketiranci je največji vladni stranki naklonjenih 26 odstotkov vprašanih. Na drugem mestu je SD Tanje Fajon z 18,3-odstotno podporo, tretje mesto zaseda Levica Luke Mesca, ki ima desetodstotno podporo.
Stranki SDS se je v primerjavi z rezultati izpred enega meseca podpora povečala za 2,3 odstotne točke, stranki SD pa za 1,1 odstotne točke.
V članku in grafikah uporabljamo preračun, ki upošteva le volivce, opredeljene za posamezne stranke, kar omogoča primerjavo z volitvami in drugimi raziskavami. Po preračunu so odstotki približno za tretjino višji od izvirnih rezultatov javnomnenjskih raziskav, v katerih upoštevajo še neopredeljene anketirance.
Mesec izgubil manj kot Šarec
Levici Luke Mesca je podpora padla s slabih 20 odstotkov oziroma za 2,2 odstotne točke na desetodstotno podporo. LMŠ Marjana Šarca, ki je v začetku decembra za Levico zaostajala le za desetinko odstotne točke, pa je podpora med opredeljenimi anketiranci strmoglavila za tretjino oziroma za štiri odstotne točke na 8,1 odstotka.
Izgubila tudi Tonin in Bratuškova
Manj prepričljivi kot decembra sta bili tudi stranki NSi Mateja Tonina in SAB Alenke Bratušek. NSi je izgubila skoraj dve odstotni točki in bi dobila 6,8 odstotka glasov opredeljenih anketirancev. SAB je zdrsnila za 0,5 odstotne točke in za NSi zaostaja za odstotno točko. V parlament pa bi se uvrstili Pirati, za katere bi glasovalo 4,9 odstotka opredeljenih sodelujočih v anketi oziroma za dve odstotni točki več kot mesec poprej.
Stranke pod parlamentarnim pragom
Pod parlamentarnim pragom so se znašle:
- Zelena Slovenija Andreja Čuša (3,5 odstotka),
- SLS Marjana Podobnika (2,8 odstotka),
- Dobra država Bojana Dobovška (2,8 odstotka),
- DeSUS Ljuba Jasniča (2,2-odstotka),
- SNS Zmaga Jelinčiča (2,1 odstotka),
- Konkretno Zdravka Počivalška (1,2 odstotka).
Ali po Šarcu "pumpajo" Goloba?
Ob običajni raziskavi, v kateri so merili priljubljenost stranke, ki jih je na zadnjih volitvah volil vsaj odstotek volivcev, je Mediana dodatno za TVS spraševala še, kakšen bi bil razplet, če bi v nabor ponudili vrsto strank, ki na volitvah še niso nastopale, ki še ne obstajajo, in koalicije strank, ki nastajajo. Rezultati te ankete so dramatično drugačni pri vrstnem redu celo povsem na vrhu. To kaže, da raziskave nikakor niso napoved rezultata volitev. K previdnosti sili tudi izkušnja s prejšnjih volitev, ko so raziskave Mediane in Ninamedie januarja, februarja, marca in aprila na vrh postavljale LMŠ Marjana Šarca, ki je takrat vodil lokalno stranko, in SD Dejana Židana. Medijske objave, kako jim dobro kaže, so bile za ti stranki koristne pri zbiranju denarja, promociji kandidatov ... Obe pa sta na volitvah junija v primerjavi z deleži, doseženimi v anketah prejšnje mesece, zgrmeli. Krepko pa se je dvignila SDS:
Da ima manipuliranje z raziskavami javnega mnenja lahko pomembne posledice, se je pokazalo v sosednji Avstriji, kjer je zaradi sumov o tem odstopil celo tamkajšnji kancler Sebastian Kurz.
V dodatni raziskavi, kjer so spraševali o več strankah, Mediana na vrh, podobno kot je pred štirimi leti Šarca, postavlja še neobstoječo stranko Roberta Goloba. V podobni raziskavi prejšnji mesec je raziskava Parsifala morebitni Golobovi stranki izmerila drug rezultat, takoj za SDS. Velika razlika med meritvama pa je v tem, komu bi ta in drugi novinci odvzeli deleže. Po raziskavi Mediane bi Golob in drugi SAB Alenke Bratušek odvzel le 0,2 odstotne točke, tako bi s 3,9 padla na 3,7 odstotka, LMŠ pa bi se delež znižal za odstotno točko in pol − s 5,5 na štiri odstotke. Ker so v teh deležih upoštevani tudi neopredeljeni volivci, bi bili dejanski deleži višji. Po podobni raziskavi, ki jo je opravila agencija Parsifal, bi se z vstopom Goloba delež SAB znižal za polovico, tudi sicer pa bi Golob zarezal predvsem v deleže strank KUL. To se zdi logično. Golob je politik, ki prihaja iz Pozitivne Slovenije in pozneje iz SAB, velja pa celo za skrajnega med politiki KUL zaradi izjav, da so stranke z desne, ki vladajo, fašizem, ki ga je treba "nagoniti". Velikanska razlika pri Mediani in Parsifalu je pri tem, koliko bi Golob in druge stranke zarezali v delež SDS. Po Mediani kar za tretjino, po Parsifalu pa le neznatno (odstotek).
Velike razlike med rezultati različnih raziskav so med drugim posledica različnih načinov anketiranj. Zgornja grafika tako nazorno kaže, kako deleži nihajo v daljšem obdobju po anketah Parsifala za Novo24TV, Mediane za POP TV, RTV Slovenijo in Delo ter Ninamedie za Večer in Dnevnik.
41