Ponedeljek, 15. 7. 2019, 7.31
4 leta, 9 mesecev
Anketa: Marjan Šarec in Janez Janša si delita prvo mesto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
3,42
22
Vrstni red strank na prvih treh mestih javnomnenjske raziskave Barometer, ki jo je za Delo izvedla Mediana, tudi v juliju ostaja enak, so pa vse tri vodilne stranke – LMŠ, SDS in SD – dosegle nižji rezultat kot minuli mesec. Najbolj je podpora padla LMŠ, ki je zdaj skoraj izenačena z SDS.
Največji vladni stranki LMŠ je podpora padla za štiri odstotne točke in znaša 14,6 odstotka, na drugo mesto se je uvrstila SDS s 14,3-odstotno podporo. Na tretjem mestu ostaja SD, ki jo je izbralo 7,8 odstotka anketirancev, sledi Levica, ki ji je med vsemi strankami podpora najbolj narasla in znaša 7,7 odstotka. Na petem mestu je NSi s 5,3-odstotno podporo, sledijo SNS (3,6 odstotka), DeSUS (3,3 odstotka), SAB (1,9 odstotka), SMC (1,5 odstotka) in SLS (1,4 odstotka).
Se je pa v tem Barometru spet povečal delež neopredeljenih, in sicer za prav toliko, kot je LMŠ izgubila podpore. Kar 19,2 odstotka vprašanih ne ve, katero stranko bi volilo.
Oceni dela vlade in državnega zbora sta se malo popravili – srednja ocena dela vlade je 2,97, državnega zbora pa 2,70.
Najbolj priljubljen je Borut Pahor
Na barometru priljubljenosti politikov prva trojica ostaja enaka kot v juniju – še naprej vodi predsednik republike Borut Pahor pred predsednikom vlade Marjanom Šarcem. Čeprav so anketiranci evropsko poslanko Tanjo Fajon ocenili nižje kakor pred enim mesecem, pa ostaja na tretjem mestu.
Na barometru priljubljenosti politikov še naprej vodi predsednik republike Borut Pahor.
Z lestvice so se poslovili nekdanji evropski poslanci, ki jim maja ni uspelo osvojiti ponovnega mandata v Bruslju, ta mesec pa se je nanjo uvrstil novi evropski poslanec Milan Brglez, ki se je že v prvem mesecu zavihtel na četrto mesto, pred poslansko kolegico Ljudmilo Novak.
Na šestem mestu je minister za zdravje Aleš Šabeder, sledijo predsednik DZ in SD Dejan Židan, predsednik NSi Matej Tonin in evropska poslanka Romana Tomc.
Padec priljubljenosti dosedanje komisarke Violete Bulc, ki se je junija znašla na 11. mestu, potem ko je bila med celotnim mandatom praviloma v prvi peterici, očitno ni bil le začasen. Tudi v juliju jo najdemo v drugi polovici lestvice.
Na zadnjih treh mestih ostajajo prvaki treh parlamentarnih strank: Miro Cerar (SMC), Janez Janša (SDS) in Karl Erjavec (DeSUS), s tem da sta Janša in Cerar zamenjala mesti, vse tri pa so anketirani ocenili višje kot pred petimi tedni.
Vox populi: Volivci bi podprli združevanje v sredini
V javnomnenjski raziskavi Vox populi agencije Ninamedia pa so preverili tudi naklonjenost volivcev morebitnemu povezovanju političnih strank.
V anketi Vox populi so anketirance povprašali tudi, kaj bi bilo po njihovi oceni boljše za stranko, ki so jo volili na zadnjih državnozborskih volitvah: da ta nadaljuje samostojno pot ali da se poveže s programsko sorodno stranko.
Za povezovanje se je odločilo 43,4 odstotka vprašanih, 21,4 odstotka pa jih je odgovorilo, naj stranka ostane samostojna.
Povezovanju so zlasti naklonjeni volivci SAB, DeSUS in SMC, torej strank, ki so po javnomnenjskih merjenjih v zadnjem času pod parlamentarnim pragom ali malenkost nad njim, piše Dnevnik.
Poleg tega so povezovanju naklonjeni volivci SDS, saj kar 73 anketirancev, ki so zadnjih volitvah obkrožili SDS, meni, da bi stranki povezovanje koristilo. Drugače pa razmišljajo v NSi, saj je povezovanju z drugimi strankami naklonjenih le 36 odstotkov tistih, ki so jo volili.
Večjega navdušenja za povezovanje s sorodnimi strankami ni zaznati niti med volivci LMŠ, saj se jih je za takšno možnost izreklo 39 odstotkov, za nadaljnjo samostojno pot pa 42 odstotkov. Med volivci SD se jih je nekaj več opredelilo za povezovanje kot za samostojno pot, pri volivcih Levice pa je slika obratna.
V anketi jih je zanimalo tudi stališče potencialnih volivcev DeSUS, SMC, SAB in LMŠ ter tistih, ki ne vedo, katero stranko bi volili ali pa se volitev ne bi udeležili, glede medsebojnega povezovanja omenjenih strank.
Združitev vseh štirih navedenih strank bi podprlo 54,6 odstotka vprašanih, 33,8 odstotka pa ne. Združitvi LMŠ in DeSUS je naklonjenih 51,2 odstotka volivcev, združitvi LMŠ in SAB 46,9 odstotka ter združitvi LMŠ in SMC 45 odstotkov vprašanih.
Na vprašanje, ali bi podprli združitev SMC in DeSUS, je pritrdilno odgovorilo 34,9 odstotka, odklonilno pa 41,1 odstotka. Skoraj četrtina (24 odstotkov) je bila glede tega vprašanja neodločena.
Anketo je za TV Slovenija, Dnevnik in Večer na vzorcu 700 anketirancev med 9. in 11. julijem po telefonu opravila agencija Ninamedia.
22