Američan, ki Slovenije ne bi zamenjal za nobeno drugo državo

Matt je bil rojen na Aljaski, a ne zato, ker bi bili od tam njegovi starši. "Na Aljasko greš, da zaslužiš. Po univerzi, ko imaš veliko dolga, greš tja, da veliko zaslužiš. Če imaš srečo, spoznaš tam še svojo ljubezen in se odseliš drugam," Matt pove o stereotipih o Aljaski.

Zaradi očetovega dela se je njihova družina pogosto selila. Tako je živel po številnih krajih po Severni Ameriki, nazadnje pa v Pittsburgu. Selil se je kar 15-krat. A to ni nič takega, pravi, saj se Američani na splošno veliko selijo.

"Kariero" začel pri dvanajstih

Dokončal je magisterij iz elektrotehnike na šoli za inženirstvo Virginia Tech. "Moja kariera se je začela, ko sem bil star 12 let, ko sem sosedom kosil travo, kidal sneg in podobno. Hoteli so mi plačati in želeli so, da se vrnem." Ko je imel 13 let, si je sam že kupil štiri nove kose opreme, imel je poslovne vizitke, najemal je vrstnike v soseski, da so mu pomagali, kupil je celo letalsko vozovnico v Hongkong, kjer je obiskal družinske prijatelje.

Preberite še:

• Haitijec, ki je natikače zamenjal za drsalke
• "Ljudje mirno sedijo v kavarnah ure in ure. To je v Kolumbiji nepredstavljivo."
• Američan, ki je prepotoval 60 držav, a mu je Slovenija najbolj všeč

Matt je navdušen jadralec. Prav zaradi jadranja je prvič prišel v Slovenijo. Foto: Osebni arhiv

Od 12. leta pravzaprav ni nehal delati. "Dokler nisem prišel sem in začel prevzemati bolj evropskega načina življenja, je moj najdaljši dopust trajal 11 dni."

"Ko sem z univerze prihajal domov za božič, je bila prva stvar, da sem poiskal službo. Dobesedno na poti domov sem si poiskal službo, da sem zaslužil za študij. Delam pa sem vse mogoče," se spominja.

Veliko potoval v Azijo

Najstniško potovanje v Azijo mu je po več letih prišlo zelo prav. Zaposlil se je namreč v podjetju, ki se je ukvarjalo z industrijo jekla. Azija je v tistem obdobju vzpostavljala najbolj napredno in največjo proizvodnjo jekla, zato je pogosto potoval tja. "Ogromno sem potoval – moja bruto plača je bila le polovica tistega, kolikor so stala moja službena potovanja."

Ena od prvih fotografij fantkov dvojčkov Foto: Osebni arhiv Na enem od teh potovanj v Azijo je spoznal Rudija Brica, ustanovitelja informacijsko-tehnološkega podjetja Hermes Softlab (danes Comtrade). "Z njim sem preživel eno popoldne, takoj sva se ujela. Zvabil me je, da sem prišel sem, šla sva jadrat. Izkazalo se je, da je bil to intervju za službo. Med tistim podaljšanim koncem tedna sem se odločil, da pustim službo v ZDA, pustim vse, kar imam, in podpišem dveinpolletno pogodbo v Sloveniji. To je bilo pred 16 leti." Matt je bil takrat star 33 let.

Ljubljana ga je navdušila

Spominja se, kako je bil med tistim prvim obiskom nastanjen v nekem hotelu v Ljubljani in se ni mogel načuditi mestnemu vzdušju. "Moral sem poklicati nekoga, zato sem poklical očeta v ZDA in mu rekel: 'Ne moreš verjeti, kakšen kraj je to. To je čudovita oaza.' Bil sem v Avstriji, bil sem v severni Italiji, ker je tam proizvodnja jekla. A leta 2000 je bilo tu vrvenje, energija, stvari so se spreminjale, možnosti so bile skoraj neomejene. Mesto je imelo energijo, kot je Trst ali Celovec nista imela. Ni bilo kaosa, nevarnosti, onesnaženosti," navdušeno pripoveduje o Ljubljani.

Zlata doba

"Leta 2000 si videl ljudi, ki so vozili BMW, a to niso bili ljudje, ki bi bili direktorji že 20 let. Nenadoma si videl 23-letnike, ki so imeli svoj posel. Uspešno so izvažali. Rudi je imel resno ambicijo postati evropski Microsoft," se spominja.

"V ljudeh, v njihovem odnosu se je odražalo zaupanje. Bil je poseben čas. Podjetje Hermes Softlab je takrat zaposlovalo več računalniških inženirjev, kot jih je Slovenija letno izobrazila. To je bila v mnogo vidikih zlata doba po osamosvojitvi," meni Matt.

Na počitnicah v Dolomitih. Foto: Osebni arhiv

Slovenija dveh gospodarstev

Opaža, da sta v Sloveniji dve gospodarstvi. "Eno je domače gospodarstvo, ki je delno usmerjeno v nekdanjo Jugoslavijo. To ni zelo napredno. Je enako slabo ali slabše kot avstrijsko ali madžarsko ali katero drugo. Potem pa imate izvozno usmerjena podjetja. Smo v podjetju D Labs (za katero Matt trenutno dela, op. p.), to podjetje lahko tekmuje z najboljšimi v svetu in uspe," je prepričan.

Pri slovenskih izvozno usmerjenih podjetnikih mu je všeč to, da ne poskušajo, da bi si prilagodili stranke po svoji meri. "Slovenci so navajeni, da morajo spoznati pravila kraja, kamor grejo, in zmagati pod temi pravili. In to delajo. Slovenci ste kot nekakšni Judje, ki se niso selili."

Radi tudi kolesarijo. Foto: Osebni arhiv "Slovenci v 200 letih niste bili na oblasti, ampak ste bili vedno na pomembnih položajih. Poglejte arhitekta Plečnika! Avstrijci so vladali, Plečnik pa je naredil največje stvari," pravi Američan.

O zgodovini pravi še, da Slovenci niso bili le kmetje na polju, ki bi jih povozili. "Slovenci so se znašli tudi pod oblastjo drugih. Način, kako se približaš globalnim trgom, je poslušanje in gledanje; ne bojevanje, ampak judo; vlečenje, ne porivanje. To je unikatno slovensko."

Selitev s petimi škatlami

Ko je prišel v Slovenijo, so mu v zvezi s selitvijo vse uredili v podjetju. Z birokracijo je sicer imel težave, a ob tem dodaja, da je njegov znanec, ki se je iz Slovenije selil v ZDA, naletel na enake ovire.

"Preselil sem se s petimi škatlami. Nikogar nisem poznal, imel sem telefon, a nobene telefonske številke," se spominja svoje nebogljenosti. "Prišel sem v soboto in ob 13h ugotovil, da nobena trgovina ni več odprta." Pravi, da je vedel, da človek lahko 48 ur preživi le ob vodi, brez hrane, a tak urnik trgovin ga je presenetil.

Ameriško-italijansko-slovenska družina

Zdajšnjo ženo, Italijanko, je spoznal v Sloveniji, kmalu po selitvi. V Ljubljano je prišla, ker je glasbenica in jo je pokojni dirigent Anton Nanut povabil, da bi igrala v orkestru RTV Slovenija. "Danes imava fanta dvojčka, ki sta Slovenca," pravi Matt. Doma govorijo angleško, ker ima Matt težave s tujimi jeziki. "Težave imam celo z angleščino." Žena govori z njima italijansko, s preostalimi pa otroka govorita slovensko.

V družini govorijo angleško in italijansko, otroka pa z okolico tudi slovensko. Foto: Osebni arhiv Dela le s podjetji, ki izvažajo

Ko je zapustil Hermes Softlab, je ustanovil svoje podjetje. "Predvsem zato, ker me nihče v Sloveniji ni potreboval stoodstotno. Nekaj let sem za D Labs delal kot svetovalec, zdaj pa bom prevzel menedžersko vlogo, vodil bom prodajo in trženje."

"Če delam s Slovenci, poskušam delati le s tistimi, ki izvažajo. Moja usposobljenost je prevelika za večino od tukajšnjih podjetij," ugotavlja. "Ukvarjam se s prodajo in trženjem na precej visoki ravni. V tem Slovenci niste ravno močni. Razlogi so po mojem mnenju zgodovinski – ker tega niste potrebovali. Vaš trg je tudi precej zaprt. Raven konkurence ni taka, kot je na primer v Londonu."

Slovenci veste, da živite v čudoviti deželi. Zame je to najboljši kraj na svetu. Ne najboljši za delo, ampak najboljši na življenje. Slovenci to razumete. Včasih se pritožujete, ker ne veste, kaj je zunaj, ampak se tudi ne selite.

Bistveno cenejši vrtec

Vmes je leta 2015 delal za ameriško podjetje. Pol leta se je vozil sem in tja, potem pa se mu je v ZDA pridružila še družina. Tako lahko primerja storitve tu in tam. Pravi, da je za enakovreden vrtec na isti ravni kot v Sloveniji tam plačal tri tisoč dolarjev na mesec na otroka, imeli pa so tudi čakalno vrsto. "Tukaj pa je vrtec subvencioniran. Po mojem mnenju je slovenski šolski sistem do univerze boljši kot 99 odstotkov šolstva v ZDA. Univerze v ZDA pa so odlične. Tu ameriški izobraževalni sistem sije. Le cene so neobvladljive."

Zdravstvo v ZDA? Grozno!

Prepričan je, da kdor primerja ameriški in slovenski zdravstveni sistem, dela hudo napako. "V ZDA je grozno! Moje zavarovanje je leta 2015 za vso družino stalo 2.500 dolarjev na mesec. Vsakič, ko smo šli k zdravniku, smo vseeno morali plačati še 20 dolarjev za pregled. Poleg tega pa zdravila niso bila vključena." Pravi, da je tudi količina "papirologije", ki jo je treba za vsako zdravstveno storitev izpolniti, tam neznosna.

"Tukaj seveda vidim nekaj težav. Ko sem si poškodoval koleno, sem potreboval magnetno resonanco. Trajalo naj bi devet mesecev, zato sem raje šel v Italijo in plačal. A še vedno – plačati v Italiji je bilo veliko ceneje kot v ZDA," trdi. "Kar je tukaj, je precej dobro, zadovoljen sem."

Z družino bodo ostali v Sloveniji, saj se jim zdi okolje tu odlično. Foto: Osebni arhiv

Kmalu še državljanstvo

Matt namerava z družino ostati v Sloveniji. Prihodnje leto bo verjetno zaprosil za državljanstvo. "Kako zoprno je peljati se v Zagreb in se postaviti v vrsto za neevropske državljane! Ni zabavno. Verjetno bo šlo precej avtomatično zaradi žene, otrok in časa, ki sem ga že preživel v Sloveniji."

Zadovoljen je, da ne živijo ne v Italiji ne v ZDA. "Z ženo sva tako enako zmedena glede okolja in sva zato enakovredna. Če bi šli v Italijo, bi bila žena močnejša, če bi šli v ZDA,  bi bil jaz. In znova: če bi moral izbrati kraj na svetu, koliko jih je tako dobrih kot ta," se sprašuje.