Sreda, 22. 9. 2021, 11.54
1 leto, 4 mesece
Ali RTVS skriva pričevanje partizana Cizla o zločinih partije?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,88
126
Od povojnih pomorov, velikega zločina povojne oblasti, ki še buri duhove, je minilo 76 let. Tistih, ki so to počeli ali videli, skoraj ni več. Še redkeje pa se kak partizan odloči, da bo povedal, kaj je doživel, videl, počel. Tako pričo je uspelo 14. septembra pred kamero TVS privesti Jožetu Možini: 99-letnega nekdanjega partizana in celo nekdanjega predsednika borčevske organizacije v Brežicah Antona Cizla, ki je zelo odkrito govoril o poteku pobijanja, pokazal težo travme, ki jo nosi, in povedal, da še vedno sliši jok in vpitje žrtev. A so na RTVS to zanimivo pričevanje o prikrivani zgodovini zveze komunistov in prejšnje države precej skrili. Slišati je celo očitke, da bi naj šlo celo za cenzuro.
Novinar na TVS Igor Pirkovič je o tem nenavadnem "skrivanju" zapisal, da bi vsaka normalna medijska hiša tak "ulov" (dosežek avtorja) promovirala. Dobiti partizana, ki je doživel poboje in je pripravljen o tem odkrito govoriti, je dosežek, ki bi ga medij izkoristil že zaradi samopromocije, večje branosti, gledanosti. Da ne govorimo o moralni, civilizacijski pravičnosti, saj to, kar iz te zgodbe izvemo, vpliva, da bo naša družba, če je razkrita prikrivana resnica, pravičnejša in prijaznejša za vse. In tu je javni medij prvi, ki ima celo dolžnost, da je odprt za take teme.
Kaj je povedal partizan Cizel?
Kaj je pravzaprav povedal partizan Cizel, da je sprožilo nenavadno reakcijo na RTVS? Vsa Cizlova družina je bila partizanska. V partizanih sta bila tudi njegov oče in brat Milan, ki je padel. Okupatorji so zaprli tudi mamo in ji vzeli mlajšega sina, ki so ga poslali v Nemčijo. Nekdanji partizan Cizel je govoril o tem, da so bili Kardelj in Kidrič "lumpi vseh lumpov". Povedal je, da pri množičnih povojnih pobojih ni bilo nobenega sojenja, in v pričevanju večkrat pokazal svojo globoko bolečino in travmo, ki še po 76 letih ni usahnila, prej nasprotno: "Nikogar od žrtev ni nihče nič zaslišal, nič vprašal. Šus, pobili so jih. To je strašno boleče." Cizel je ujetnike enkrat spremljal na morišče v Hudo jamo, trikrat pa iz Teharij v Mostec pri Brežicah. "Trikrat sem jih vodil kot vodnik, kot stražar. Na vsaki strani kolone so bili protitankovski jarki in tam so jih streljali … Ženske so jokale, bile so mlade, doma so imele otroke." Žrtve so bile slovenske narodnosti: "Bili so domačini, Slovenci. Prijeli so lahko kogarkoli ne glede na krivdo. Zasliševanja ni bilo nobenega, sodišča ni bilo nobenega. Strel! Tako je bilo … Bile so Slovenke iz okolice Velenja in Slovenj Gradca. Vprašal sem jih: 'Zakaj so te zaprli?' 'Ne vem, ne vem …' je bil odgovor. Morda je bila trgovka pri Nemcih ali Kočevarjih, ali natakarica, zaradi takih stvari so jih."
Travmatično doživetje povojnih pomorov je nekdanjega partizana zaznamovalo za vse življenje, še vedno sliši jok in vpitje žrtev, dušo si je olajšal tudi tako, da si je kak težek spomin zapisal, kar je tudi pokazal.
Pretresljivo in pogumno pričevanje partizana Antona Cizla ima veliko število ogledov na spletu. Ogledate si ga lahko na tej povezavi: Pričevanje partizana Cizla.
RTV ne izpostavi programskega presežka
In kaj je za promocijo tega pričevanja storila nacionalka? Pričevanje je objavila, a praktično brez napovednikov v gledanih terminih, ki bi gledalce opozorili, da gre za nenavadno in prikrivano vsebino o hudih zločinih oblasti. Poleg tega so pred pozno objavo, ki ima uradno začetek nekje po 23. uri, odvrteli dolg blok reklam, tako da so pričevanje začeli predvajati šele ob 23.15. To je nenavadno in neprijazno do gledalcev. Končno bi lahko na tako izjemno pričevanje opozorili v Odmevih, pa na spletni strani. Pa ni bilo nič od tega, prav nasprotno. Še celo po objavi so, tako se zdi, precej skrivali.
Ali javna RTVS, ki pravi, da se bori za gledalce, poslušalce in bralce, te hkrati tudi odganja, ko se ne trudi zanje?
Možina je na Twitterju pozneje opozoril, da bi se naj urednica spletnega portala RTV Slovenija MMC Kaja Jakopič celo teden dni izmikala objavi povzetka intervjuja v pisni obliki na vidnem mestu spleta javne RTV, in izpostavil, da gre za cenzuro v škodo bralcev in prikrivanje. Objava je doživela izjemen odmev.
Primer cenzure na RTV! Tekst o Pričevalcu desetletja, partizanu- priči pomorov želim objaviti na vidnem mestu RTV spleta a se urednica Kaja Jakopič že 6dni izmika, med tem pa pričevanje povzema konkurenca. Cenzura v škodo bralcev! Komu koristi prikrivanje zločinov?
— Jože Možina (@JozeMozina) September 20, 2021
Dovolj tega! https://t.co/dsYg90UjB2
Tomaž Štih pa je v odzivu o urednici Kaji Jakopič zapisal, da je prišla na MMC, ker je "komunistka", in da gre za problem mentalitete, ker urednikuje po ideoloških preferencah.
Ideološko urednikovanje na MMC
V ozadju je lahko tudi strah, ker so bili v preteklosti na vodstvo javne televizije - znano je, da programski in nadzorni svet vodita predstavnika SD - že tudi veliki politični pritiski. Pri nadzornem svetu sicer še ni jasno, ali jim je SD poskus puča in prevzem vodenja uspel.
Velik pritisk na novinarje je bil nazadnje, ko je Jože Možina v intervjuju z Jožetom Dežmanom o povojnih umorih razkril preveč. Takrat je pisno protestiral poslanec SD Marko Koprivc, sin Jaka Koprivca, trojnega funkcionarja iz prejšnjega režima, ki je skrbel, da so mediji ustrezno propagirali zvezo komunistov. Glasno pa je protestiral tudi takratni predsednik zveze borcev Tit Turnšek, ki je celo osebno prišel k direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu, ta pa ga je sprejel.
Več o tem, pa tudi o protestih vstajnika Igorja Briclja, ki je zahteval, da je treba Možino odpustiti, lahko preberete v člankih: TURNŠEK NA POGOVORU PRI KADUNCU in GROŽNJE MOŽINI: PO SMRTI FAŠIZMU IZ SD PRED TV ŠE SMRT JANŠIZMU.
Ker so nam novinarji MMC na družabnih omrežjih očitali, da nismo za odziv prosili njihove urednice, objavljamo prošnjo za odziv, kot je bila dopoldan poslana. Ko in če prejmemo odziv, bo objavljen:
126