Ali lahko dramatičen padec evra vodi v njegov zlom?

Hedge sklad EDL Capital napoveduje, da bo vrednost evra padla na raven, kot ji nismo bili priča od njegove uvedbe. To pripisuje visoki inflaciji in politični nestabilnosti nekaterih članic evroobmočja, poroča ameriški poslovni portal Bloomberg.

Zaradi velike turbulence na obvezniških trgih, ki zvišuje stroške zadolževanja več članic južnega dela evroobmočja, in novih energetskih pritiskov ruskega predsednika Vladimirja Putina, je omenjeni scenarij vse bolj realen. Hkrati pa se pojavlja tudi veliko tveganje za vlagatelje, ki svoj denar vlagajo v skupno evropsko valuto. Ta se je lani in letos izenačila z vrednostjo ameriškega dolarja.

Evropa na robu katastrofe?

Ustanovitelj omenjenega hedge sklada Edouard de Langlade meni, da bo kombinacija številnih dejavnikov vplivala na podaljšanje t. i. medvedjega trenda. Z njim se strinja velik del vlagateljev in analitikov na deviznih trgih.

A tega, kar Langlade odkrito pove, si številni ne upajo izreči na glas. Napoveduje, da bodo inflacija, recesija, energetska kriza, dvig obrestnih mer in drugi dejavniki Nemčijo prisilili k temu, da ne bo želela več nase prevzemati vse večjega bremena za ohranitev evroobmočja.

"Evropa je na robu katastrofe, ki bi lahko pripeljala do njenega propada," je v rednem mesečnem poročilu svojim strankam po pisanju Bloomberga zapisal Langlade. "Lahko se prestavimo v položaj, kjer dolar ni več močan v primerjavi z drugimi valutami, vendar je evro šibak v primerjavi z drugimi valutami," je opozoril Langlande. Zato napoveduje, da bo vrednost evra padla na le 0,80 evra za dolar.

Evru napovedujejo padec na raven iz leta 2000

Hedge sklad EDL napoveduje, da bo evro padel vse do ravni iz leta 2000, ko je Evropska centralna banka (ECB) posredovala, da bi ga okrepila.

Evro se je trenutno znašel pod velikim pritiskom. ZDA so večkrat odločno dvignile obrestne mere z namenom zmanjšanja inflacije. S tem so dolar in dolžniški instrumenti ZDA postali veliko privlačnejši glede na druge valute, vključno z evrom.

ECB pa je do nedavnega čakala z dvigom obrestnih mer in ob visoki inflaciji nadaljevala spodbudno monetarno politiko, kar je slabilo skupno evropsko valuto.

Zaradi močnega dolarja države v resnih težavah

Profesor ekonomije in političnih znanosti na kalifornijskem Berkeleyju Barry Eichengreen je za Financial Times zapisal, da je Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (Fed) z dvigom obrestnih mer vplival na dramatično slabljenje cele vrste valut, vključno z evrom. Nekatere države, kot so Šrilanka, Argentina in Pakistan, so se zaradi krepitve dolarja znašle v resnih težavah.

V težavah se je znašel tudi evro, zato je ECB obrestno mero zvišala za 0,50 odstotne točke. Fed že nakazuje nov dvig obrestnih mer za 0,75 odstotne točke. Eichengreen ocenjuje, da bodo namigi o recesiji v ZDA vplivali na odločenost Feda, da še dodatno dvigne obrestne mere. Ni realno pričakovati, da si bo Fed drznil dodatno dvigniti obrestne mere in stroške zadolževanja v pogojih, ko možnost recesije zapletajo razmere na maloprodajnem trgu, nepremičninskem trgu, delniških trgih ... Tudi če inflacija ostane pri visoki enomestni stopnji, je dodal Eichengreen.

Prepričan je, da če se bo inflacija nekoliko umirila, bo nastopila recesija. V tem primeru Fed ne bo več dvigoval obrestnih mer, gibanje vrednosti dolarja pa bo spremenilo smer. Glavna svetovna valuta bo začela slabeti. To bo vplivalo tudi na razmerje med dolarjem in evrom, zato se zdi napoved hedge sklada na nadaljnjo dramatično oslabitev evra tvegana, piše Bloomberg.

Novice Kandidatka za predsednico države razgaljena na naslovnicah

Nam grozi globalna recesija?

Mednarodni denarni sklad (MDS) je v gospodarskih napovedih, objavljenih v torek, opozoril, da postajajo svetovne gospodarske napovedi vse bolj sive. "Svet bo morda kmalu hodil po robu globalne recesije, le dve leti po končanju zadnje," je v blogu v zvezi s poročilom zapisal glavni ekonomist MDS Pierre-Olivier Gourinchas.

MDS je že marca letos znižal napoved globalne gospodarske rasti z lanskih 6,1 odstotka na 3,2 odstotka leta 2022. Nadaljnjo upočasnitev napoveduje tudi za prihodnje leto.