Ali bo ograja na slovenski meji učinkovita?

Slovenski premier Miro Cerar je danes napovedal, da bo Slovenija v prihodnjih dneh začela postavljati začasne tehnične ovire na meji s Hrvaško, tudi v obliki ograje, če bo treba. Kot pojasnjuje obramboslovec Klemen Grošelj, bo Slovenija na slovensko-hrvaški meji postavila žičnato ograjo, takšno, kot je Madžarska septembra letos za nekaj časa postavila na slovensko-madžarski meji.

Žično navitje bo treba utrditi To žičnato ograjo se lahko ne meji postavi v eni ali dveh etažah. Da jo migranti ne bodo mogli dvigniti, jo bodo morali fortificirati oziroma utrditi. Kot pravi Grošelj, bo to, če hočemo, da bo dobro narejeno, zelo zahteven inženirski postopek. Če bo žično navitje samo razpotegnjeno, lahko migranti oziroma begunci ograjo zlahka dvignejo.

Od tega, koliko ljudi bo sodelovalo pri postavitvi ograje, bo tudi odvisno, kako hitro jo bodo postavili, pravi obramboslovec. Dodaja, da bo žica na nižinskih odsekih meje: brežiško-krško polje (Rigonci, Dobova …), prav tako sta občutljivi območje Haloz in Kozjanskega ter nižinsko območje na Obali. Žica bo tudi tam, kjer so železniške in cestne povezave.

Zakaj žice ne bo v Kočevskem rogu in ob Muri Grošelj si ne predstavlja, da bi Slovenija žico postavila na območju Kočevskega roga in v krajih, ki mejijo na Gorski kotar, saj so to dokaj višinski in gozdnati kraji, zato tukaj ni pričakovati migrantskih tokov.

Kaj pa rečna meja med Slovenijo in Hrvaško? 290 kilometrov slovensko-hrvaške meje namreč poteka po rekah, migranti pa so v Slovenijo pred tedni prihajali tudi čez Sotlo. Grošelj meni, da bo Slovenija žico postavila povsod, kjer so reke, ki se jih da prebresti. Ob Muri žice verjetno ne bo, ker je ta reka dovolj globoka.