Ali bi manjše čakalne vrste zmanjšale pomen samoplačniških ambulant?

Potem ko je sredina skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) odločila, da bo del privarčevanega denarja namenila tudi za skrajšanje čakalnih vrst v javnem zdravstvu, je generalni direktor ZZZS Samo Fakin za TV Slovenija dejal dejal: "Če ne bo čakalnih vrst, ne bo samoplačniških ambulant." Pri tem nam je pojasnil, da gre zgolj za špekulacijo, da bi javni zdravstveni zavodi z ustrezno organizacijo dela v rednem delovnem času lahko naredili več.

Nedopustne čakalne dobe specialističnih ambulant so namreč po njegovem mnenju posledica potreb pacientov in organizacija dela v javnih zdravstvenih zavodih. Čakalne vrste povzročajo tudi odločitve zdravstvenih zavodov, kaj se uvršča v specialistični pregled, kaj ne in kolikokrat je pacient upravičen do specialističnega pregleda.

"V ZZZS opažamo, da si nekateri specialisti za razliko od drugih naročijo veliko kontrol. To pomeni, da ostaja manj prostora za prve preglede. Zaradi tega smo se že odločili, da bomo posebej finančno stimulirali prve preglede," pravi prvi mož zdravstvene zavarovalnice.

Temu pritrjuje tudi neimenovani poznavalec zdravstvenega sistema, ki se strinja, da bi lahko osebni zdravniki opravili več dela na primarni ravni, a zaradi svoje preobremenjenosti pacienta raje napotijo k specialistu. Glede velikega števila kontrolnih specialističnih pregledov pa sogovornik pravi, da zdravniki zgolj izpolnjujejo smernice v zdravstveni stroki. Zaradi prenapolnjenih ambulant pa te predpise pogosto kršijo.

Možina: Nekatere bolnišnice tudi s petino manj denarja Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina pravi, da gre za nekonsistentno izjavo prvega moža zdravstvene zavarovalnice. "Čakalne dobe se povečujejo zaradi krčenja programov, ki so posledica varčevanja v zdravstvu. V zadnjih letih je bilo slovenskemu zdravstvu odvzetih okoli 500 milijonov evrov sredstev na letni ravni. Nekatere bolnišnice so prejele tudi do petino manj denarja," pojasnjuje Možina, ki v tem vidi poglavitni razlog podaljševanja čakalnih dob. Tudi on del problema vidi v pretiranem napotovanju k specialistom, nikakor pa ni to jedro problema.

Številne bolnišnice si želijo narediti več, a zaradi skrčenih programov dela tega ne morejo opraviti. Ponekod novembra že končajo operirati, saj za operacije ne dobijo plačila. "To je stvar zastarele organizacije zdravstva, kjer je zdravstvo organizirano tako, da se ne bori za paciente," prizna predsednik zdravniške zbornice.

Zdravniki bi za pošteno plačilo delali nadure Bolnišnicam je tako zaradi neplačanih storitev zavarovalnice v interesu zmanjševanje obsega dela, saj z več dela naredijo več izgube, pravi naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan. Operacijski in ambulantni prostori v popoldanskem času ostajajo prazni, saj niso zagotovljeni viri financiranja opravljanja dejavnosti. Zdravniki bi za primerno plačilo z veseljem posege opravljali tudi popoldne. A namesto mizernega plačila nadur raje popoldansko delo opravljajo v samoplačniških ambulantah, kjer so svojemu strokovnemu znanju primerno finančno nagrajeni.

Je pa v interesu nekaterih zdravnikov, da pacientu ne izdajo napotnice z oznako nujno, temveč pacienta napotijo k specialistu kot nenujen primer. Tako se pacienti s hudimi težavami, ki morajo na pregled v javnem zavodu čakati več mesecev, v stiski raje obrnejo na samoplačniške ambulante. S tem pa si zdravniki zagotovijo dodaten vir zaslužka.

Tudi centralni sistem naročanja pacientov na specialistične preglede, kjer bi se evidenca vodila na ravni države in ne na ravni posameznih bolnišnic, neprimernih čakalnih vrst ne bi rešil, pravi poznavalec. Veliko pacientom namreč zdravljenje, kontrolni pregledi in morebitna fizioterapija v oddaljenem kraju predstavljajo dodaten in ne neznaten strošek, zato to raje opravijo v domačem kraju. Tudi Možina meni, da je naročanje na preglede zunaj svojega kraja zgolj izhod v sili.

Samoplačniške ambulante kot izhod v sili Kot drugi razlog za dolge čakalne dobe Možina vidi v hitrem napredku medicine, ta ponuja nove metode zdravljenja, ki pa se mu slovensko zdravstvo s strukturnimi reformami ni prilagodilo. Zdravstvena zakonodaja je namreč stara 23 let.

Možina tako meni, da so Fakinove obljube o dodatnih sredstvih za zmanjševanje čakalnih dob le kapljica v morje za pravo rešitev problema. "Samoplačniške ambulante predstavljajo državljanom zgolj izhod v sili, zato je takšno sprenevedanje v vrhu državne institucije neprimerno. Tudi evropska direktiva pacientom omogoča, da zdravstveno storitev poiščejo tudi čez mejo, stroške pa mora povrniti ZZZS," še pravi Možina in priznava, da je obstoječe stanje tudi za stroške države nevzdržno. Dolgo čakanje pacientov na specialistični pregled namreč povzroča velike stroške z izplačevanjem bolniškega nadomestila in izpada dela, ki ga bolan državljan ne more opravljati.

ZZZS bo privarčevana sredstva namenil skrajšanju čakalnih vrst Dodaten denar, ki ga bo ZZZS v prihodnjem letu namenil za zmanjševanje čakalnih vrst, gre za dodatnih sto tisoč specialističnih pregledov, so na zavarovalnici zagotovili z več ustvarjenimi prihodki. Ti so posledica dodatnih prilivov prispevkov državljanov in privarčevanih sredstvih za nakup zdravil. Za nakup zdravil so v lanskem letu privarčevali 30 milijonov evrov, v tej smeri pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Fakin je prepričan, da imajo pri ceni zdravil še rezerve, ves privarčevani denar pa bodo namenili za skrajševanje čakalnih dob.