Sreda, 4. 2. 2026, 10.53
1 mesec
Počasno okrevanje: pot do zdravnika ponekod še vedno brezupna
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,13
Ob izgubi zdravnika zaradi njegove upokojitve ali odhoda je zdravstveni dom dolžan tega pacienta obravnavati še dve leti.
Kljub nekaterim izboljšavam je stanje glede dostopnosti oziroma izbire osebnega zdravnika v Sloveniji še vedno zelo resno. Brez izbranega zdravnika je med 135 tisoč in 140 tisoč ljudi, pri čemer je najhuje v ljubljanski regiji, kjer je sistem pred kolapsom zaradi upokojitev in odhodov kadra, piše Nedeljski dnevnik.
Pacienti se zatekajo v ambulante za neopredeljene, vendar je položaj zlasti neprijeten za starejše in kronične bolnike z obsežno zdravstveno zgodovino, saj obravnava pri vedno novem zdravniku lahko vodi v površno zdravljenje, ali pa so prisiljeni v drago samoplačništvo.
Druga posebej ogrožena skupina so najmlajši, navaja Nedeljski, saj zaradi odhodov in upokojitev vlada kritično pomanjkanje pediatrov. To povzroča ogromen stres mladim staršem, za male paciente pa tudi ni varovalke – dvoletne obravnave po upokojitvi predhodnega zdravnika.
Prav o tej pravici mnogi niso obveščeni. Gre za to, da če nekdo izgubi zdravnika zaradi njegove upokojitve ali odhoda, je zdravstveni dom dolžan tega pacienta obravnavati še dve leti, Nedeljski povzema besede ljubljanskega zastopnika pacientovih pravic Marjana Sušlja. Zdravstveni domovi za te paciente še vedno prejemajo denar (70 odstotkov glavarine), vendar pa se dogaja, da paciente pogosto odslovijo.
Sistemske anomalije in odgovornost
Sušelj opozarja na več paradoksov, med drugim prazne čakalnice kljub poročilom o preobremenjenosti. Zaposleni to pripisujejo administraciji in digitalizaciji, hkrati pa ne dvigajo telefonov. "Zdravniki so si izborili sindikalne pravice, ki jih varujejo z vsemi štirimi," je kritično komentiral Sušelj.
Ministrstvo za zdravje pri tem odgovornost prelaga na občine in direktorje zdravstvenih domov, ki so dolžni zagotavljati mrežo in privabljati kader.
Kako rešujejo stanje?
V Ljubljani težave pripisujejo dejstvu, da ZD Ljubljana oskrbuje več kot 30 tisoč ljudi iz drugih občin. Kader skušajo privabiti s kadrovskimi stanovanji, štipendijami in podeljevanjem novih koncesij.
Število neopredeljenih se je v državi v zadnjem letu malenkost zmanjšalo zaradi dodatkov za specializante v višini tisoč evrov bruto in lažjega zaposlovanja tujcev.
Rešitev bi bila tudi pravičnejša razporeditev pacientov med vseh 1.100 aktivnih zdravnikov na primarni ravni v državi, ki bi pokrili populacijo 2,1 milijona ljudi, meni Sušelj, ki dodaja: "Vendar pa takoj, ko se to omeni, sindikati skočijo na okope in grozijo s tožbami zaradi preobremenjenosti."
Poleg razbremenitve administracije je nujen tudi dvig zdravstvene pismenosti pacientov, ki so postali nekoliko razvajeni in pogosto zahtevajo napotnice za nepotrebne obravnave, kot so magnetna resonanca, ultrazvok in podobno, je prepričan Sušelj.
