Torek, 3. 2. 2026, 4.00
5 dni, 6 ur
ZZZS o viralni objavi na X: Trditev ne drži, čakalne dobe so bistveno krajše
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,27
Na družbenem omrežju X je zaokrožila objava Igorja Oblaka, ki trdi, da naj bi za artroskopsko operacijo kolena dobil termin šele septembra 2027 in da bo do takrat ostal v bolniškem staležu. Njegova objava je pričakovano sprožila plaz kritik na račun slovenskega zdravstvenega sistema, ki se požvižga na to, da bi bilo veliko bolj racionalno bolne delavce čim prej pozdraviti. A preverjanje njegove zgodbe je pokazalo drugačno sliko. Na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) so njegove navedbe zavrnili, saj so čakalne dobe za ta poseg pri večini izvajalcev bistveno krajše. To potrjuje tudi naš pregled podatkov NIJZ, po katerem bi Oblak pri vseh 17 izvajalcih z napotnico "hitro" na vrsto prišel že v prihodnjih tednih ali mesecih, nikakor pa ne šele leta 2027.
Na družbenem omrežju smo zasledili objavo osebne izkušnje uporabnika Igorja Oblaka, ki trdi, da je za artroskopsko operacijo kolena dobil termin šele septembra 2027. Do takrat bo na operacijo čakal doma v bolniškem staležu. "Torej mi država plačuje bolniško za okoli 18 mesecev. Kretenizem brez primere," je nad čakalnimi dobami v zdravstvu zgrožen Oblak. Objava je postala viralna, deliti pa so jo začeli ljudje, ki redno kritizirajo slovenski zdravstveni sistem in delo aktualne vlade.
Oblak, po objavah na profilu je jasno, da gre za simpatizerja stranke SDS, ni zapisal, pri katerem izvajalcu se je naročil na operacijo, je pa v nadaljevanju pogovora razkril, da je njegova napotnica označena s stopnjo nujnosti "hitro".
ZZZS: Trditve uporabnika ne držijo
Za komentar na njegov zapis smo se obrnili na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kjer so nam pojasnili, da so za tovrstne operacije čakalne dobe pri posameznih izvajalcih precej krajše, kot jih navaja Oblak. Priporočajo mu, naj čakalne dobe pri drugih izvajalcih preveri na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in se naroči drugje.
Ali navedbe ZZZS o precej krajših čakalnih dobah res držijo, smo preverili tudi sami. Na spletni strani NIJZ Prosti termini | Čakalne dobe smo za stopnjo nujnosti "redno" prejeli 17 zadetkov različnih izvajalcev. In kar 16 jih ima čakalne dobe krajše od njegovega termina, samo v UKC Ljubljana bi čakal dlje. Pri dveh izvajalcih, Artros v Ljubljani in Splošni bolnišnici Trbovlje, je kot okvirni datum operacije navedena prva polovica februarja 2026. Torej v roku 14 dni, pri vseh ostalih izvajalcih pa bi prišel na vrsto do letošnjega poletja.
A ker je Oblak zapisal, da je njegova napotnica označena s stopnjo "hitro", smo iskanje na spletni strani NIJZ ponovili z izbiro stopnje nujnosti "hitro". Rezultati iskanja so postregli še s krajšimi čakalnimi dobami. Še več, pri vseh 17 izvajalcih bi prišel na vrsto prej, kot je zapisal v objavi na X. Še v tem mesecu bi lahko operacijo izvedel pri treh izvajalcih, pri petih naslednji mesec, pri štirih aprila, pri treh maja in pri enem junija letos. Najdlje bi na operacijo čakal na ortopedski kliniki UKC Ljubljana, a še vseeno mesec prej kot pred septembrom prihodnje leto.
ZZZS: Samo zaradi čakanja na poseg ne more koristiti bolniške
Kot so nam pojasnili na ZZZS odločitev o trajanju in obsegu bolniškega staleža sprejme pooblaščeni zdravnik ob upoštevanju zdravstvenega stanja zavarovanca in vrste dela, ki ga zavarovanec opravlja.
"Z vidika presoje upravičenosti do bolniškega staleža konkretnega zavarovanca je torej poleg zdravstvenega stanja (oziroma čakanja na poseg) ključna ocena funkcionalne sposobnosti zavarovanca glede na vrsto dela, ki ga opravlja. V konkretnem primeru težave s kolenom praviloma ne ovirajo delavca, ki opravlja pisarniško delo, oziroma v določenih primerih zmanjšane funkcionalne sposobnosti zavarovanca (invalidnost, telesna okvara) ZPIZ delodajalcu naloži prilagoditev delovnega mesta. Posledično zgolj zaradi čakanja na zdravstveno storitev delavec ne more koristiti bolniškega staleža," so o Oblakovem primer zapisali na ZZZS.
Analiza: Čakalne dobe niso glavni razlog za dolge bolniške odsotnosti
Izpostavljajo še, da je NIJZ v letu 2024 izvedel analizo vpliva dolgih čakalnih dob na dolgotrajne bolniške staleže, in sicer so v analizi zajeli 2.826 oseb z dolgotrajno bolniško odsotnostjo za naslednja bolezenska stanja (diagnoze): bolezni hrbta, sklepi – artroze, druge motnje sklepa, bolezni in poškodbe kolena, bolezni in poškodbe gležnja, bolezni in poškodbe kolka, bolezni in poškodbe raznih sklepov ter bolezni in poškodbe rame.
Iz analize izhajajo naslednje ključne ugotovitve:
- večini pacientov (88 odstotkov) se bolniška odsotnost zaradi čakalnih dob ne bi skrajšala oziroma ne bi občutno skrajšala, saj bodisi niso čakali nedopustno dolgo ali pa so sumarno čakali nedopustno dolgo največ tri mesece,
- na podlagi naših analiz lahko trdimo, da bi le manjši delež pacientov imel krajše bolniške odsotnosti, če bi bile čakalne dobe dopustno dolge.
ZZZS: Potrebne so sistemske spremembe, ne iskanje krivca v čakalnih dobah
Po navedbah ZZZS analiza dokazuje, da so za boljše obvladovanje dolgotrajnih bolniških odsotnosti ključni drugi sistemski izzivi, ki terjajo zlasti spremembo veljavne zakonodaje, medtem ko je vpliv čakalnih dob manjši, kot se morda zdi na prvi pogled.
Po mnenju ZZZS mora biti ključen cilj bodočih sistemskih ukrepov in sprememb ohranjanje delovne zmožnosti zavarovanih oseb. Glavni izzivi so zlasti:
- sprejem ukrepov za hitro vračanje delavcev na delo, predvsem učinkovita poklicna rehabilitacija, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše in aktivnejše vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela,
- preureditev pravice do nadomestila plače na evropsko primerljiv način (zlasti omejitev trajanja bolniškega staleža),
- povečanje odgovornosti zavarovanih oseb za lastno zdravje in delodajalcev za varno in zdravo delovno okolje,
- prenova invalidske zakonodaje (hitrejši postopki, ustreznejša in primerljiva nadomestila za invalidnost, primarna pravica naj bo poklicna rehabilitacija ...),
- zasuk obravnavanja nezmožnosti za delo v smeri iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti (potencial delazmožnosti),
- vložitev naporov za hitrejšo in individualno prilagojeno medicinsko rehabilitacijo.
"Na splošno so za stabilizacijo in vzdržnost sistema so potrebne sistemske (zakonske) spremembe ureditve tega področja s celovito prenovo, jo narediti bolj primerljivo dobrim evropskim praksam, tako da bi z ukrepi in različnimi oblikami rehabilitacije delavcu zagotovili hitro vračanje na delo, hitro medicinsko rehabilitacijo in učinkovito poklicno rehabilitacijo, prilagajanje delovnih mest, zgodnejše ter aktivnejše vključevanje delodajalcev in stroke medicine dela. Potreben bo preskok v miselnosti od obravnavanja nezmožnosti za delo v smer iskanja in prepoznavanja preostale delovne zmožnosti delavca (ohranjanje delazmožnosti, potencial delazmožnosti)," so še opozorili na ZZZS.
