Sreda, 25. 11. 2020, 12.18
4 leta
Alešu Rozmanu grozijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
63
Ne samo Milan Krek, tudi Aleš Rozman in drugi strokovnjaki za boj proti koronavirusu so tarče groženj. Rozman policijo poziva, da izsledi anonimne pošiljatelje elektronskih sporočil in zoper njih tudi ustrezno ukrepa.
Potem ko je bil Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), v ponedeljek tarča nadlegovanja glasbenika Zlatana Čordića, na dan prihajajo novi primeri groženj glavnim akterjem v boju zoper epidemijo koronavirusa.
Aleš Rozman, zdravnik in direktor Klinike Golnik ter član vladne svetovalne skupine za covid-19, ki večino svoje energije usmerja v boj proti novemu koronavirusu, nam je v kratkem telefonskem klicu potrdil pisanje Slovenskih novic, da že več mesecev na elektronski naslov prejema sporočila pošiljatelja Resnična resničnost, ki izraža prepričanje, da je koronavirus izmišljen. V zadnjem elektronskem sporočilu je anonimnež njega, Bojano Beović, Milana Kreka in druge označil za sužnje, obtožil jih je celo, da "od zadaj delajo zločine nad prebivalstvom".
Rozman se je ostro odzval na obtožbe. "Že tedne dobivamo sramotilna e-pisma, polna groženj, z anonimnega naslova Resnična resničnost. Po mojem razumevanju takšno pošiljanje ni zgolj pomanjkanje dobrega okusa in razsodnosti, temveč gre za kaznivo dejanje. Stalno nadlegovanje, sramotenje in grožnje so vzorec rjavosrajčnikov iz časov Nemčije pred drugo svetovno vojno," je zapisal Rozman, ki nam je zaradi obilice dela ob telefonskem klicu zgolj potrdil tovrstne grožnje in dejal, da tega ne namerava izpostavljati v medijih, saj da je ukrepanje v pristojnosti policije in tožilstva. Organe pregona poziva, da izsledijo pošiljatelja in sprožijo ustrezne ukrepe zoper njih.
Tadej Hren, strokovnjak za informacijsko varnost in dolgoletni sodelavec odzivnega centra SI-CERT, prejemnikom takšnih in podobnih sporočil svetuje naslednje:
"Če uporabniki menijo, da bi pri grožnjah lahko šlo za kaznivo dejanje, naj se nemudoma obrnejo na policijo (po naših izkušnjah bi k temu lahko uvrstili tudi maščevanje z grožnjami o objavi intimnih fotografij), kjer bodo pojasnili, ali gre za pregon po uradni dolžnosti, oziroma naj poiščejo pomoč pravnega strokovnjaka.
Sicer pa svetujemo, da uporabniki vsako grožnjo zabeležijo in shranijo, na primer s shranitvijo sporočila ali vsaj s posnetkom zaslona, elektronske naslove, s katerih prihajajo sporna sporočila, pa lahko uporabniki dodajo na seznam blokiranih pošiljateljev in tako blokirajo nadlegovalca."
S prošnjo za nasvet v takšnih primerih smo se obrnili tudi na Spletno oko, kjer se borijo proti sovražnemu govoru in spolni zlorabi otrok na spletu. Koordinatorica projekta Spletno oko Urša Valentič nam je pojasnila, da je prvi ukrep, ki ga lahko uporabnik interneta izvede, če ga nekdo nadleguje z elektronskimi sporočili, blokiranje pošiljatelja.
V primeru, da gre za nadlegovanje, lahko oseba, ki se čuti ogroženo, poda predlog za kazenski pregon po 134a členu KZ-1: https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/134a-clen-zalezovanje.
V primeru, da gre za grožnjo, je podlaga za ukrepanje 135. člen Kazenskega zakonika: https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/135-clen-groznja.
V primeru sovražnega govora pa lahko organi pregona ukrepajo po 297. členu Kazenskega zakonika: https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/297-clen-javno-spodbujanje-sovrastva-nasilja-ali-nestrpnosti. Pri tem je pogoj, da je spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti javno.
V tem primeru je mogoča prijava organom pregona ali na prijavno točko Spletno oko.
Valentičeva še dodaja, da bi z vidika zakonodaje lahko v konkretnem primeru potencialno govorili predvsem o žaljivi obdolžitvi (160. Člen KZ-1): https://zakonodaja.com/zakon/kz-1/160-clen-zaljiva-obdolzitev.
63