Alenka Bratušek bi z zakonom Janezu Janši preprečila mandat v komisiji

Vodje poslanskih skupin, podpredsedniki DZ ter predstavnika narodnih skupnosti so na današnjem posvetu pri Brglezu sklenili, da bodo posamezne poslanske skupine predsedniku DZ znova poslale seznam tistih poslancev, ki jih predlagajo v to komisijo. DZ bo o tem glasoval na naslednji, verjetno izredni seji, je danes dejal Brglez.

Po njegovi oceni bi bilo primerno, da bi mandatno-volilna komisija "v rokih, ki jih sama smatra kot ustrezne, čim prej zaključila z obravnavo tiste točke, ki, kot kaže, vpliva tudi na izvolitev te komisije". "To je vse, kar lahko kot predsednik DZ v danih razmerah naredim," je dejal Brglez. Pred odločitvijo o Janševem mandatu želijo dodatna pravna mnenja Mandatno-volilna komisija (MVK) ima že od avgusta na dnevnem redu predlog o prenehanju poslanskega mandata predsedniku SDS Janezu Janši. Pred končno odločitvijo želijo člani MVK dodatna pravna mnenja, ki naj bi jih podala posebna skupina pravnikov.

Brglez je poudaril, da so že čez rok, zato je nujno, da se komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb oblikuje. Na vprašanje, ali bo podprl predlog ZaAB za spremembo zakona o poslancih, s katerim pravnomočno obsojeni posameznik več ne bi mogel kandidirati za poslanca, je opozoril, da ta predlog zakona ne bi rešil tega zapleta. Razrešili bi ga lahko le na podlagi mnenja strokovne komisije. V DZ se morajo pač uskladiti, da bo delo lahko nemoteno teklo, pravi. Za ustanovitev mandatno-volilne komisije brez potrebnih 46 glasov "Kot predsednik DZ ne morem prek svojih pooblastil, zadeva se mora rešiti na mandatno-volilni komisiji. Ta trenutek imajo 90 poslancev, ki imajo polna pooblastila. Hkrati imamo situacijo, ko za komisijo, ki za ustanovitev potrebuje 46 glasov poslancev, nimamo teh glasov. Upam, da jih bomo imeli na naslednjem glasovanju," je še dejal Brglez.

Predsednik SMC in mandatar Miro Cerar pa je po parafiranju koalicijskega sporazuma na vprašanja novinarjev o tem zapletu opozoril: "Če SDS za to funkcijo predlaga kandidata, ki je pravnomočno obsojen za dejanje, ki je zelo obremenilno, potem je seveda popolnoma nemogoče pristati na to, da bo tako pomembna komisija s tako pomembno nalogo imela v svojih vrstah pravnomočno obsojenega poslanca." SDS vztraja pri nesprejemljivem predlogu V tem primeru je po Cerarjevi oceni "popolnoma jasno, da če gre tukaj za kakršnokoli zavlačevanje ali oviranje, je to na strani SDS. Oni vztrajajo pri popolnoma nesprejemljivem predlogu in na nepravilen način uporabljajo proceduro. Morali bi pustiti prostor, da se ta komisija oblikuje tako, kot je treba. Zagotovo pa bodo tako naši kot koalicijski poslanci v čim krajšem času našli pravo rešitev", je še dejal. Poslanci ZaAB vložili novelo zakona, ki bi ponudila rešitev Poslanci ZaAB so v DZ vložili predlog novele zakona o parlamentarnem nadzoru obveščevalnih in varnostnih služb. Določiti želijo, da poslanec, ki je obsojen ali zoper njega potekajo kazenski postopki, ne more opravljati nadzora nad organi pregona, ki zoper njega vodijo te postopke. Predlagajo tudi posamično glasovanje o kandidatih za člane komisije.