Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
30. 1. 2012,
15.15

Osveženo pred

7 let, 12 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

avtorske pravice zasebnost internet

Ponedeljek, 30. 1. 2012, 15.15

7 let, 12 mesecev

ACTA: "Velika industrija se spravlja na enega Slovenca"

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Sporazum ACTA bo prisili ponudnike interneta, da nadzirajo ves promet prek interneta, opozarja informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Kritična je tudi do "tajnosti" sprejemanja sporazuma.

Ni naključje, da nismo nič vedeli o ACTI (Anti-Counterfeiting Trade Agreement, sporazum za boj proti ponarejanju), meni Nataša Pirc Musar. "Točno so vedeli, kakšni bodo odzivi," pravi.

Hekerji sporočajo slovenski vladi: To je vaša zadnja možnost Na Poljskem se je protest 20.000 ljudi sprevrgel v izgrede, v katerih je bilo aretiranih 24 ljudi. Tudi v Sloveniji je nasprotnikov ACTE veliko. Na Kongresnem trgu bo nasprotovanje ACTI 4. februarja izrazilo več kot 5000 ljudi, če je verjeti Facebooku.

"To je vaša zadnja možnost. Zavrnite ACTO ali se soočite s posledicami," pa slovenski vladi sporoča hekerska skupina Anonymus in napoveduje napade na njena spletna mesta in elektronsko pošto.

"Če bi bilo vse v redu, bi vse razgrnili" "Če bi bilo vse v redu, bi vse razgrnili, predebatirali s civilno družbo in poskušali najti rešitev," je kritična Pirc Musarjeva. Moti jo, da evropska komisija ni obveščala evropskih poslancev in da slovenska vlada ni obvestila javnosti in njenega urada.

Ministrstvo za gospodarstvo očitke o tajnosti zavrača. Trdijo, da je bil sporazum obravnavan na vladi in na odborih državnega zbora, evropska komisija pa da je o pogajanjih redno poročala evropskemu svetu in evropskemu parlamentu.

Osamljeno ministrstvo za gospodarstvo V procesu odločitve so sodelovali ministrstva za gospodarstvo, finance in pravosodje ter Urad RS za intelektualno lastnino (URSIL), sporočajo z gospodarskega ministrstva.

Vendar navedeni zavračajo odgovornost za ACTO. Z ministrstva za pravosodje sporočajo, da so sodelovali le pri delu, ki se nanaša na izvrševanje kazenskopravnih ukrepov. Dodajajo, da so bili uspešni, saj je bil ta del sporazuma med pogajanji črtan. Podarjajo, da bi sami "pri morebitnih razpravah o morebitni ratifikaciji te mednarodne pogodbe zastopali stališče o strogem preverjanju skladnosti te mednarodne pogodbe s celokupnim pravnim redom Republike Slovenije."

Žurej: Nismo bili udeleženi pri pisanju teksta Direktor URSIL Jurij Žurej pravi, da je ministrstvo na urad sicer pošiljalo posamezna vprašanja, vendar pa urad "ni bil udeležen ne pri pisanju teksta, kakor tudi ne pri usklajevanju teksta ne v Sloveniji in ne v tujini."

Nevarnost prekomernega posega v zasebnost Žurej meni, da je urejanje intelektualne lastnine nujno, vendar morajo nova pravila nujno upoštevati tudi druge svoboščine in pravice državljanov. "V konkretnem primeru država ni upoštevala lastnih pravil sprejemanja pravil in sodelovanja državljanov pri nastajanju pravnih aktov in stališč RS, s čimer smo se pridružili številnim državam, ki so pozabile na temeljne principe demokracije, kar je slaba popotnica takemu aktu," je kritičen.

Žurej ni edini, ki meni, da ACTA pomeni poseg v varstvo zasebnosti in svobodo izražanja na račun avtorskih pravic in varovanja intelektualne lastnine.

Ponudniki interneta kot nadzorni organ V sporazumu je določeno, da bodo ponudniki internetnih storitev (ISP – internet service provider) odgovorni za dejanja njihovih naročnikov. To po mnenju Pirc Musarjeve pomeni, da bodo morali SiOL, Telemach, T-2 in drugi nadzirati ves internetni promet.

Ministrstvo: ACTA ne uvaja osebnih pregledov Na ministrstvu za gospodarstvo pojasnjujejo, da je namen ACTE zagotoviti mednarodni okvir za izboljšanje uveljavljanja pravic intelektualne lastnine z izboljšavo mednarodnih standardov za ukrepanje zoper številne kršitve le-teh.

"ACTA je namenjen izključno uveljavljanju pravic, zato ne posega v določbe zakonodaje pogodbenice, ki urejajo razpoložljivost, pridobivanje, obseg in ohranjanje pravic intelektualne lastnine. Ne vključuje vsebinskega varstva pravic intelektualne lastnine. Določbe o uveljavljanju pravic v digitalnem okolju so v skladu s pravnim redom EU in tako ta sporazum ne uvaja osebnih pregledov ali tako imenovanega postopka treh opominov ("three strikes"). V zvezi s slednjim se nobena od pogodbenic ne more na ACTO sklicevati, če želi uvesti tak postopek ali podobne ukrepe," poudarjajo na ministrstvu.

Pooblaščenka: Ne gre drugače Pirc Musarjeva vztraja, da ACTA ISP-jem nalaga iskanje (domnevnih) kršiteljev avtorskih pravic in intelektualne lastnine in da to pomeni nadzor nad vsem internetnim prometom. "Ne gre drugače. Ne da se selekcionirati. Da bodo našli tistega, ki je hodil na torrente, bodo morali nadzirati promet vsakogar," pravi.

Zahtevala bo presojo ustavnosti To je v neskladju s slovensko ustavo in zakoni, poudarja informacijska pooblaščenka. "Poseg v zasebnost je dovoljen le, če so hkrati izpolnjenji trije pogoji: sum storitve kaznivega dejanja ali ogrožanja varnosti države, ustrezna podlaga v zakonu ter predhodna odredba preiskovalnega sodnika," navaja in napoveduje, da bo zahtevala presojo ustavnosti, če bo DZ sprejel tak sporazum.

Nemogoče je preganjati tiste, ki nalagajo nelegalne vsebine Sporna zahteva ACTE izhaja iz zavedanja velikih podjetji, ki so lastniki avtorskih pravic, da je na internetu nemogoče najti in preganjati tiste, ki ilegalne vsebine nalagajo na internet, meni Pirc Musarjeva.

"Dokler imamo eno samo državo na svetu, ki ne bo pristopila h globalnemu urejanju interneta, boste lahko prek obvodov nalagali vsebine tako, da vas nihče ne bo našel," pojasnjuje.

"Čeprav niso ravno reveži …" Meni, da bi bila boljša rešitev pavšalna dajatev, ki bi se vštela v ceno internetne povezave in bi pokrila škodo, ki bi nastala zaradi nelegalnih vsebin.

"Posega v zasebnost ne bi bilo, zaradi dveh ali treh evrov na leto ne bi nihče norel, industrija pa bi dobila denar," pravi Pirc Musarjeva in dodaja, da korporacije, ki stojijo za ACTO, kljub piratstvu "niso ravno reveži".

"Velika industrija se spravlja na posameznika" Dodaja, da ponudniki internetnih storitev niso pripravljeni na delovanje, ki jim ga nalaga ACTA in da mu nasprotujejo. "Osebno pa me najbolj boli, da se velika industrija spravlja na posameznika. Ameriško filmsko združenje se spravlja na enega Slovenca, ki je s torrenta naložil en film," se čudi informacijska pooblaščenka.

Ne spreglejte