Absolutno prvo leto Alenke Bratušek

Prva ženska predsednica vlade je na oblast prišla na valovih ljudskega nezadovoljstva, čeprav so bili množični protesti v mesecih pred tem uperjeni tudi proti politični eliti na levi. Z današnje perspektive je težko verjeti v iskrenost takratnih pogovorov o projektni oziroma tehnični vladi. Bolj verjetno je, da so bili pogovori, recimo tisti Bratuškove z uglednim pravnikom Mirom Cerarjem, bolj namenjeni temu, da se mandatarja ne najde.

Senca SD nad PS Čeprav je Pozitivna Slovenija zaradi zmage na predčasnih volitvah leta 2011 največja parlamentarna stranka, pa je na levici javnomnenjsko v senci Socialnih demokratov Igorja Lukšiča. Ti so spretno unovčili padec priljubljenosti PS zaradi uničujočega poročila protikorupcijske komisije Gorana Klemenčiča, ki je dokončno pokopalo Zorana Jankovića kot predsednika PS in Janeza Janšo kot premierja.

Lukšič zunaj vlade udobno igra vlogo branitelja in kritika dela vlade pod taktirko Bratuškove. Za zdaj se mu je to izplačalo. A po drugi strani si je premierka vendarle utrdila položaj, podpora njeni stranki je nehala padati, znova se krepi tudi SDS Janeza Janše, tako da prvo mesto SD na javnomnenjskih lestvicah ni več tako samoumevno.

Absolutni obrambni zidovi Prvo leto vladavine Alenke Bratušek, ki v političnih govorih in intervjujih poskuša prepričati tudi s pogosto uporabljenim mašilom "absolutno", je zaznamovala dinamika znotraj PS. Videti je, da je krogu njenih zaupnikov uspelo zgraditi dovolj visoke obrambne zidove pred podporniki ljubljanskega župana in ustanovitelja stranke Jankovića.

Vsakič ko so nastopila trenja v stranki, nazadnje zaradi neprostovoljnega odhoda zdaj že nekdanje ministrice in Jankovićeve podpornice Tine Komel, smo videli enak scenarij – veliko hrupa (govorice o razkolu, vrnitvi Jankovića na čelo stranke ...), na koncu nič (umik Jankovićevih podpornikov).

Začasna predsednica stranke A dejstvo je, da stranka vprašanja vodenja nima razčiščenega. Če je kdo že pozabil – Alenka Bratušek je še vedno le začasna predsednica stranke, do volilnega kongresa. Neposrednega mandata kongresa torej nima, čeprav je dogajanje v zadnjih mesecih pokazalo, da ima zagotovljeno večino pri ključnih odločitvah v stranki.

Z današnje perspektive je zanimivo brati pismo Bratuškove, ki ga je v javnost poslala le nekaj ur pred sejo izvršnega odbora oktobra lani, ki je nato odločil, da kongres, na katerem bi se morala spopasti Bratuškova in Jankovič, preloži na čas pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami.

Čas za igrice še traja Poglejmo tri stavke: "Nihče ne sme imeti iluzij, da bi lahko volilni kongres stranke uporabil za vzvod, s katerim bi si podredil predsednico vlade ali kako drugače dosegel cilj, ki mu ga pred tem ni uspelo." "Če to ne bom jaz, ker v stranki ne bi imela zadostne podpore, potem bo moral poskušati sestaviti vlado nekdo drug." "Zaradi vsega tega bi moralo biti vsem jasno: čas za igrice se je nepovratno iztekel!"

Salto mortale s pristankom na preložitev kongresa le nekaj ur pozneje kaže na to, da lahko od kroga okrog Bratuškove v času do parlamentarnih volitev, ki bodo najpozneje čez dobro leto in pol, pričakujemo še kakšno presenečenje. Recimo glede parlamentarnih volitev.

Salto mortale s predčasnimi volitvami? Čeprav je bolj verjetno vladanje do konca tega mandata, vendarle ni mogoče izključiti, da bi se na državne volitve odpravili tudi kaj prej. Verjetno ni naključje, da Bratuškova ob vsaki priložnosti, tudi če tema ni neposredno povezana z vladavino Janeza Janše, poudarja, kako njena vlada dela boljše od nekdanjega premierja.

Po zaprtju velikih zgodb, recimo bančnih, protikorupcijskih in tistih, povezanih z državnim premoženjem, si ni težko predstavljati, da bi premierka ob prvih močnejših znakih gospodarskega okrevanja prišla tudi z zgodbo o nujnosti še enega mandata za nadaljnje vodenje države.

Đorđe Balašević Dejstvo je, da je Bratuškovi uspelo stabilizirati politične razmere, da obresti na državne obveznice padajo, da iz Bruslja ne prihajajo več alarmantna opozorila. A dejstvo je tudi, da se vladavina Alenke Bratušek, ki jo zaznamuje tudi vrtoglavo zadolževanje, v marsičem ne razlikuje od vladavine Janeza Janše, ki ga ima tako v zobeh, recimo glede slabe banke, Slovenskega državnega holdinga ali privatizacije.

Kot bi rekel srbski kantavtor Đorđe Balašević – princip je enak, vse preostalo so nianse.