90 odstotkov stroškov vračanja tujcev nosijo davkoplačevalci

V Nemčiji naj bi stroške vračanja tujcev, ki jim je bila prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena, nosili tujci sami, a v praksi ni tako. Po podatkih, ki jih navaja nemški Welt.de, tako rekoč vse stroške plačajo davkoplačevalci. Prosilci za azil so namreč v večini primerov brez denarja. Vrnjeni tujci dejansko krijejo le nekaj odstotkov stroškov.

V Nemčiji za vrnitev azilantov lani porabili okoli 2,5 milijona evrov Bavarsko je vračanje azilantov leta 2014 tako stalo okoli 1,2 milijona evrov, leta 2015 pa do začetka decembra okoli 2,5 milijona evrov, kar ne vključuje stroškov za osebje urada za tujce. Koliko stane vrnitev posamezne osebe, je težko določiti, ker se stroški zelo razlikujejo od primera do primera, a zvezna dežela Berlin jih je leta 2014 ocenila na okoli 7.240 evrov, leta 2015 pa na okoli 5.487 evrov.

V te zneske so vključeni stroški potovanja, policijskega spremstva, izdaje potnih listin in morebitnega pripora zaradi begosumnosti. Ta v zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija dnevno stane okoli 350 evrov.

V Sloveniji 90 odstotkov stroškov plačajo davkoplačevalci V Sloveniji stroške preživljanja, nastanitve in odstranitve nosijo tujci, če imajo lastna sredstva, pravi zakon. V nasprotnem primeru strošek bremeni slovenske davkoplačevalce. Po podatkih slovenske policije tujci v postopku vračanja v praksi prispevajo okoli deset odstotkov sredstev.

Policija ne vodi ločenih evidenc o odstranitvah prosilcev za azil, ki jim je bila prošnja zavrnjena. Skupno je naša država leta 2014 vrnila oziroma odstranila 252 tujcev in za to porabila okrog 74 tisoč evrov (povprečno 294 evrov na osebo). Leta 2015 je bilo vrnjenih 319 oseb, za kar je plačala 72 tisoč evrov (povprečno 226 evrov na osebo). Stroški, ki jih je od leta 2010 imela Slovenija, skupno znašajo približno 660 tisoč evrov. Od tega je naša država približno 75 odstotkov sredstev pridobila iz evropskega sklada za vračanje, 25 odstotkov pa je šlo iz proračuna Republike Slovenije.

V te zneske so vključeni stroški vračanja (pridobivanje dokumentov, stroški prevoza in spremstva), niso pa zajeti stroški nastanitve in oskrbe v času bivanja v centru za tujce, niti stroški dela policistov.

Na policiji so nam pojasnili, da se porabljena letna sredstva oziroma stroški posameznega primera zelo razlikujejo, ker je "vsako vračanje tujca individualni postopek, v katerem je treba upoštevati vsa dejstva in okoliščine primera (npr. država izvora tujca, možnosti vračanja, sodelovanje ali nesodelovanje tujca v postopku, načini in možnosti prevoza in tranzita, zahteve prevoznikov, zahteve varnostnih organov tranzitne države, pridobivanje dokumentov, spremstvo ali brez …)".