Petek, 27. 11. 2015, 13.38
6 let
15 let po tragediji: zakaj življenje v Logu pod Mangartom nikoli več ne bo enako (video)
V senci ekonomskih vprašanj, ki jih med prebivalci bovške regije sproža počasna sanacija smučišča na Kaninu, mineva 15-letnica smrtonosnega plazu v Logu pod Mangartom.
Usoda letošnje smučarske sezone na Kaninu ostaja negotova. Zaprtje visokogorskega smučišča pred skoraj tremi leti je močno udarilo gospodarstvo zgornjesoške doline. Vprašanja, kaj bo pozimi, je letos sicer zamaknila močna poletna sezona, ki se je zaradi ugodnega vremena podaljšala globoko v jesen.
"Nekateri ponudniki so sezono podaljšali do novembra. Poletna sezona je bila uspešna, letos je bilo občutno več ameriških in nemških gostov," nam je ob obisku Bovca povedala gostinka, ki ne želi biti imenovana.
Danes se v kraju najdejo le še redki turisti, november, ki je tradicionalno mrtva turistična sezona, ponudniki izkoristijo za oddih in priprave na prihodnjo sezono. Tako je te dni odprtih le nekaj gostiln, hoteli in tudi manjši obrati, recimo pekarne, so večinoma zaprti.
V zimski sezoni 2012/2013 (od novembra do aprila) je občina Bovec beležila 30 tisoč turističnih prihodov, v enakih mesecih leta 2014 in 2015 je število strmoglavilo na 2.200. Pred tremi leti so turisti povprečno ostali tri nočitve, lani le še 2,4 nočitve, kažejo podatki statističnega urada.
Turističnim ponudnikom se ekonomski izračun težko izide. "Če je prej zimska sezona predstavljala tri četrtine ekonomskega izkupička, se je v zadnjih letih razmerje obrnilo," pravi nekdanji bovški župan Siniša Germovšek. Tudi ta majhen delež pa je pomemben. Samo z močno poletno sezono turizem težko preživi, pravi.
Gostinka, s katero smo se pogovarjali, potrjuje, da je upad močno vplival na posel, a pravi, da so se v treh letih prilagodili. "Tako je v turizmu, vseskozi so vzponi in padci, človek pa se s tem nauči živeti."
Projekt bi moral biti končan letos, saj je sofinanciran iz evropskih sredstev, ki pa jih je moč črpati le še do konca leta. Poslanec Danijel Krivec, ki vodi tudi bovško komisijo za Kanin, je včeraj dejal, da je projekt ob ugodnih vremenskih razmerah mogoče končati bolj ali manj v predvidenih rokih.
Med sogovorniki v Bovcu pretiranega optimizma ni bilo čutiti. "Tudi če v začetku prihodnjega leta odprejo smučišče, ne pričakujem večjega obiska, saj so zamudili predsezono, ki je pomembna z marketinškega vidika," pravi lokalna gostinka.
Germovšek je bolj kritičen. Meni, da je popravilo prek 40 let starih naprav v osnovi zgrešena naložba, časovnica pa je bila po njegovem zastavljena nerealno. Gre za zavajanje javnosti, meni. Pri tem pa pohvali napredek: "Pohvalno je, da se je v reševanje smučišča vključila država. Pred tem je bila leta polna besed, dejanj pa ne. Tudi ambiciozni cilji, ki so si jih zastavili, so pohvalni."
Hotel Alpine v Logu pod Mangartom, ki je v občinski lasti, so ukrajinski najemniki po obnovi odprli letos junija. Češko podjetje za predelavo lesa Wood-Forest Group je letos kupilo mladinski hotel v Bovcu, že pred tem pa so – kot je predstavnik podjetja Peter Kristan povedal za Primorske novice – kupili nekaj apartmajev, ki jih bodo prav tako oddajali.
"Pri nas stavimo na turizem, a ta je glede zaposlitvenega dela zelo koničen. V poletni sezoni ponudniki potrebujejo predvsem veliko parov delovnih rok. Seveda tudi za marketing in drugo, a tega ni veliko. Ko se sezona konča, pa ljudje ostanejo brez dela," razlaga Germovšek, ki se posledično sprašuje, kaj bi bilo brez peščice tovarn (večji sta Mahle Letrika Bovec in TKK Srpenica) z okrog 500 delovnimi mesti.
Domačini so tako v preteklosti iskali delo tudi v italijanskih tovarnah, kjer pa je kriza prav tako naredila svoje. Igor Černuta iz Loga pod Mangartom je zaposlen v italijanskem podjetju, ki proizvaja lesene stolice. "Včasih je bilo precej preprosto najti delo v Italiji. Danes pa je kar nekaj Bovčanov, ki so pred leti delali v Italiji, doma. Tudi tam tovarne zapirajo, to se ne dogaja le v Sloveniji," pravi.
Germovšek je bil takrat župan. "Ravno sem se vrnil iz Loga pod Mangartom, ko so me okrog polnoči obvestili, da vasi ni več," se spominja. Predstavniki civilne zaščite so evakuirali vas in prebivalce namestili v bovškem hotelu Alp.
"Prizor po plazu je bil grozovit. Hiše so bile podrte in zasute, druge so bile polne blata. V dneh po plazu smo se odločili, da se prebivalci ne bodo vračali, saj je bilo po naši oceni tveganje preveliko. Območje vasi smo zaprli. Pristojne službe so poskrbele, da so hitro priklopili elektriko, v vasi Strmec, kamor cesta vodi skozi Log pod Mangart in ki je bila dostopna le iz zraka, so omogočili telefonsko povezavo. Zaprto območje so varovali gasilci, poskrbljeno je bilo za krmljenje živali," opisuje.
Kmetom, ki so imeli v Logu pod Mangartom živino, so tri mesece po nesreči dovolili, da so se vrnili, preostali so morali čakati še dodatna dva meseca.
Navzven je tako videti, da je plaz le črna pika preteklosti, da gre življenje dalje, a po besedah sogovornikov je spomin med prebivalci še močno živ. "Ob vsakem dolgotrajnem deževju se obračamo proti plazu, ki sicer vse od takrat miruje in ni znakov, da bi se premikal. V takih obdobjih se čuti nelagodje," pravi Igor Černuta, predsednik loške krajevne skupnosti, ki je prepričan, da se podoben plaz ne more kmalu ponoviti.
Podobno opaža Germovšek, ki pa meni, da je nesreča vplivala tudi na odnose med ljudmi. "Danes bi marsikdo rekel, da tem ljudem nič ne manjka, da imajo nov dom, a večina bi dala marsikaj, da bi lahko vrnili čas in da se plaz ne bi zgodil. Življenje po tem ni bilo polno, z nabojem, kot običajno," pravi.
Meni, da je nesreča pospešila prihod nekaterih momentov, ki jih ponavadi na podeželju opažamo z zamikom, recimo odtujenost in porušena razmerja. "V takih razmerah se poraja celo upravičena nevoščljivost, saj je tudi v naravnih nesrečah tako kot drugod v življenju: kdor je močnejši, bolj energičen, da ne rečem nasilnejši, prej najde rešitev. Drugi, ki svojo stisko skrivajo in si mislijo, češ bo že, pridejo pozneje na vrsto in odnesejo veliko manj," pojasni.
A letos so naleteli na težavo. Ker se madžarskemu lastniku motela zimsko poslovanje ekonomsko ne izide, se je odločil, da ga zapre, s tem pa stoji tudi smučišče. "Zdaj se trudimo, da bi kupili žičnico in tako omogočili, da bi smučišče delovalo tudi to sezono," pravi Černuta.
Kljub tovrstnim poskusom tako v Logu pod Mangartom in na Bovškem nasploh ostajajo brez odgovora na vprašanje, kako obdržati mlade in jim omogočiti vir preživetja.
"Log pod Mangartom je bil po plazu prenovljen, most, zgornji viadukt, dobili so tudi čistilno napravo, tako da je infrastruktura prava. Upanje, da bo to pomagalo zadržati mlade, se po moji oceni ni uresničilo. Tako so še vedno na križišču, ostati ali ne. Danes imamo vrsto uspešnih ljudi v drugih sredinah, saj zanje tu ni dela. Težava pa je predvsem to, da se razmere slabšajo in da nimamo rešitve," sklene Germovšek.