Nedelja, 21. 1. 2018, 19.39
6 let, 3 mesece
Slovenka v Avstraliji: Nočem redne službe. Biti honorarka je fantastično.
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
8,35
12
Katja Brvar se je v Avstralijo preselila oktobra 2016 skupaj s fantom iz Argentine. Izbrala sta jo, ker izpolnjuje zanju tri zelo pomembne kriterije, ki so pravzaprav zelo preprosti: ima morje, dobro podnebje, hkrati pa v Avstraliji poleg angleščine dobro govorijo tudi špansko.
Katja s svojo ljubeznijo
Več plaž kot katerakoli država na svetu
"Avstralija ima več kot deset tisoč plaž, več kot katerakoli država na svetu. Če bi vsak dan obiskali drugo plažo, bi za to potrebovali več kot 28 let. Podnebje je brez ekstremnih sezonskih razlik in tako je bil seznam obkljukan," nam je uvodoma pojasnila Katja.
Zaradi Uberja odšel na Poljsko: Upam, da se bomo Slovenci otresli strahu
Slovenec na Dunaju: začel je s sto evri, danes piše zgodbo o uspehu
Kako se Eva znajde v velemestu, v katerem vlada huda konkurenca
Fizičarka iz Slovenije, ki ji je študij v ZDA prinesel življenjski privilegij
Klara s Škotske, kjer nisi "in", če nisi borec
Kopata se lahko skoraj devet mesecev na leto
S fantom živita na vzhodni obali Sydneyja. Zime tam so kratke in mile, morje pa dovolj toplo, da se v njem lahko kopata skoraj devet mesecev na leto.
Popoldanska telovadba
Ima tri različne službe
Katja je po izobrazbi kulturologinja. "Izjemno koristen študij. Mislim, da je nekdo izmed nas celo zaposlen kot kulturolog. Jaz ne delam kot kulturologinja, čeprav Avstralija ponuja številne zaposlitvene možnosti na različnih strokovnih področjih. Pravzaprav imam tri različne službe. Vsaka ponuja možnost polnega ali vsaj polovičnega delovnika, a se mi zdi veliko bolj zanimivo opravljati vsako le enkrat tedensko. Eno za izziv, drugo za humor, v tretji pa počivam," je izpostavila.
Zabava na klifih
Trenutno skrbi za devetletno deklico
Njena prva služba je terapevtska podpora otrokom in mladim, ki so doživeli hude travme in so bili zaradi takšnih in drugačnih razlogov odvzeti staršem. To so otroci in mladi predvsem domorodskega porekla. Trenutno skrbi za devetletno deklico, ki je zaradi agresivnega naboja ločena od preostalih otrok, zato delo poteka izključno ena na ena.
Vsake šolske počitnice pomaga voditi tudi terapevtski kamp za otroke s kompleksnimi travmami z namenom vzpostavitve varnega okolja v naravi, kjer se otroci počutijo dobrodošle, ljubljene in sprejete.
Očarljivi Byron Bay
Dela tudi v trgovini
Skrbi tudi za starejšo dementno gospo, ki jo vsakič znova sprašuje iste stvari in ji z žarom v očeh pripoveduje, da je nekoč tudi ona živela tako blizu morja, da so bili paradižniki vedno prijetno slani.
Tretje delo pa Katja opravlja v trgovinici z nakitom, dragimi in poldragimi kamni, kjer ima dovolj časa za branje knjig, poslušanje glasbe in počivanje možganov.
Več časa si želi posvetiti tudi svojemu projektu Out Of Illusion za podporo ljudem na poti transformacije in osebne rasti.
Didgeridoo je eden najstarejših instrumentov na svetu. Tradicionalno so ga domorodci izdelovali iz bambusa ali evkaliptusovega debla in ga uporabljali pri obredih petja in plesa.
Želi si svobode in fleksibilnosti
Ker ne želi imeti redne pogodbe o zaposlitvi, ima kar precej svobode in izjemno fleksibilen urnik. Njen delovnik traja od šest do devet ur. Delovne dni lahko vnaprej določi sama, zato daljša odsotnost in dolga potovanja niso težava.
"Takšen način dela je meni osebno fantastičen, se pa zavedam temnih strani nerednega oziroma honorarnega tipa dela. To, da se mi delovna doba ne šteje, me niti malo ne gane, mi je pa žal za porodniško. A raje sem brez porodniške, kot da mi nekdo odšteva dneve dopusta," je zatrdila.
Prosti čas ponavadi preživlja ob morju, kjer plava, surfa, meditira na klifih in se sprehaja v naravi.
"Mlade koale, stare pet, šest mesecev, jedo blato svoje mame. Res je! In to ni običajno blato, to je posebej izdelano, kremasto in super vlažno blato, imenovano pap, ki vsebuje posebno bakterijo, nujno potrebno za prehod z materinega mleka na evkaliptusovo dieto. Evkaliptusovi listi so izjemno težko prebavljivi. Koala jih je zmožna prebaviti šele takrat, ko prek papa sprejme črevesno bakterijo v svoj želodček."
"Le kdo bi nama verjel, da sva par?"
Odločitev za selitev po njenih besedah ni bila težka, izbira države, posebej izvedba selitve, pa da.
"Zaradi ekonomskih in drugih razlogov sva želela skupni partnerski vizum in pri tem sva imela številne izzive. Partnersko zvezo je bilo težko dokazati, ker žal nisva imela ne skupnega prebivališča ne skupnega računa, kar je ključno in nujno potrebno. Poleg tega sva uradno živela vsak na svoji celini. Le kdo bi nama verjel, da sva par? Mesece sva zbirala in čakala na potrditev alternativnih dokumentov, na koncu je uspelo," poudarja.
Samice kenguruja imajo sposobnost določiti spol svojega potomca z nadzorovanjem sperme, ki potuje čez njihov reproduktivni sistem. Prav tako so zmožne upočasniti proces brejosti, kadar okoljski dejavniki zmanjšujejo zmožnost preživetja.
Visok življenjski standard in sproščen način življenja
Poleg morja in prijetnega podnebja prednosti Avstralije vidi predvsem v številnih zaposlitvenih možnostih, visokem življenjskem standardu, sproščenem načinu življenja, pa tudi v vrhunski kavi.
Slabosti so na drugi strani vrtoglave cene stanovanj in najemnin ter ozonska luknja, zaradi katere je sonce peklensko močno.
Razgled ob cesti Great Ocean Road
"Avstralija je resnično unikatna"
"Paradoks, da so po eni strani ljudje tu tako sproščeni, da se niti zavedajo ne, kako sproščeni so, po drugi strani se ga pa vse preveč radi napijejo in izživljajo svojo agresijo," je izpostavila in dodala:
"Fascinira me tudi raznolikost pokrajine, bogata favna in flora. To je država s snežnimi grebeni, puščavami, deževnimi gozdovi, slanimi jezeri, turkiznim morjem in več kot petstotimi nacionalnimi parki. Avstralija je resnično unikatna, tako na zemlji kot v vodi in v zraku. Ima približno milijon avtohtonih vrst, ne le kenguruja in koalo. Več kot 80 odstotkov cvetočih rastlin, sesalcev, plazilcev, žab, rib in ptic je v Avstraliji edinstvenih."
"Velikodušnost duha je pomembna dediščina Slovencev in Avstralcev"
Katja meni, da imamo tako Slovenci kot Avstralci dober čut za pomoč sočloveku. V Avstraliji je to razvidno prek številnih prostovoljnih organizacij od obalne straže, organizacij za zaščito pred grožnjo in uničevanjem požara, od več tisoč športnih klubov za mlade in odrasle, do strokovnih teles, kot so policija, gasilci, reševalci in obrambne sile.
Velikodušnost duha je pomembna dediščina obeh narodov, kar si brez dvoma oboji lahko štejemo v ponos, je prepričana.
Otok Faser
"Avstralci se ne pritožujejo. Glede ničesar."
Smo si pa Slovenci in Avstralci po drugi strani, kot pravi Katja, tudi izjemno različni. Težko namreč naletiš na Avstralca, če sploh, ki bo z mrkim obrazom udrihal čez državo, soseda ali šefa.
"Avstralci se ne pritožujejo. Glede ničesar! Tudi takrat, ko so do tega upravičeni, recimo v primeru odnosa države do domorodcev, raje obrnejo ploščo in veselo nadaljujejo z dobrimi novicami. Čudovito je opazovati prijaznost in pozitivno naravnanost, ki jo pooseblja avstralska bit! Malo manj čudovito je, ko globlje, kompleksnejše teme naletijo na zid," je pojasnila.
Melbourne
Domorodci si še vedno niso opomogli od grozot
Glede domorodcev, s katerimi se Katja aktivno ukvarja, pravi, da si še vedno niso opomogli od grozot, ki so jih ob prihodu na celino povzročili Evropejci.
"Med letoma 1910 in 1970 so otroke domorodcev na silo odvzemali staršem, da bi jih asimilirali v belo kulturo. Mnogo dojenčkov so ob rojstvu ukradli, matere pa so ostale brez vsakršne pravice do srečanja z njimi. Plemena so strpali v kampe, dojenčke in otroke pa v posebne institucije ali rejniške družine, kjer so bili prisiljeni opustiti svojo dediščino, spremenili so jim imena, prepovedali njihov jezik. Če so govorili lasten jezik, je sledila nasilna kazen," pripoveduje Katja.
Številni še danes iščejo izgubljene starše, brate in sestre
"Mnoge ukradene deklice in fante so fizično, čustveno in spolno zlorabljali. Tudi njim so odvzeli številne otroke, ki so se rodili deklicam, ki so jih posilili belopolti moški. Te domorodce so označili za ukradeno generacijo, saj so bile številne generacije hudo prizadete vse do danes. Številni še danes iščejo izgubljene starše, brate in sestre," pravi in izpostavlja še:
"Asimilacija je temeljila na domnevi črne inferiornosti in bele superiornosti. Pod asimilacijsko politiko je beli človek upal, da bo domorodska kultura izumrla v roku treh generacij ali se vsaj zlila z belo. Njihov načrt je bil spremeniti gen domorodcev tako, da so bile domorodke primorane imeti otroke le z belim moškim."
Deževni gozd
Mnogi si danes travme lajšajo z alkoholizmom
Ker se je domorodska kultura prenašala prek ustnega sporočila, se je je po Katjinih besedah del do danes izgubil. Kot pravi, so zdravstveni strokovnjaki opazili visoko stopnjo depresije, tesnobe, posttravmatičnega stresa in samomora med ukradenimi generacijami, saj so bili mnogi med njimi psihično, fizično in spolno zlorabljeni, medtem ko so živeli v državni skrbi ali z družinami, ki so jih posvojili.
"Veliko ukradenih generacij nikoli ni doživelo življenja v zdravem družinskem okolju in se naučilo starševstva. Mnogi si danes travme lajšajo z alkoholizmom in jih s tem prenašajo na zdajšnje potomce. To verjetno pojasni, zakaj delam predvsem z otroki in mladimi domorodskega porekla. Avstralska vlada se danes sicer trudi in organizira številne programe za pomoč domorodcem v stiski, a žal so rane globoke in še vedno sveže," je sklenila.
12