SiolNET. Novice Slovenci v tujini
3,75

termometer

  • Messenger
  • Messenger
Slovenci v tujini: Ana Hočevar

Fizičarka iz Slovenije, ki ji je študij v ZDA prinesel življenjski privilegij, tudi preučevanje delfinov

3,75

termometer

Ana Hočevar
Foto: Grega Valančič/Sportida

34-letna Ana Hočevar, pravzaprav dr. Ana Hočevar, iz Ljubljane, je v Sloveniji dokončala doktorski študij fizike, nato pa jo je postdoktorska raziskovalna štipendija pri 29 letih zanesla na prestižno univerzo v New Yorku, kjer živi že peto leto. Med drugim sodeluje tudi pri projektu, kjer proučujejo glasovno sporazumevanje med delfini. A ZDA niso država, kjer bi se želela ustaliti. Želi si nazaj v Evropo in želi si pustiti pečat.

Vse življenje je živela v Ljubljani, zato je bil odhod čez Lužo, v mesto s skoraj devetimi milijoni prebivalcev, toliko težji. "Mislim, da je trajalo kar dobri dve leti, da sem se v New Yorku začela počutiti domače," pripoveduje Ana, s katero smo se srečali v času njenega enotedenskega obiska Slovenije, kamor je pripotovala zaradi urejanja nove vize. Prejšnja, petletna, namenjena izmenjavi in raziskovalni dejavnosti, ji je pretekla, zato jo je morala zamenjati za novo, splošno delovno vizo.

"Bila sem zelo navezana na Ljubljano, zato sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se v ZDA začela počutiti domače." "Bila sem zelo navezana na Ljubljano, zato sem potrebovala kar nekaj časa, da sem se v ZDA začela počutiti domače." Foto: Grega Valančič/Sportida

Fizika in softball

V Sloveniji je živela do leta 2012. V tem času je opravila gimnazijo, dodiplomski študij (na Fakulteti za matematiko in fiziko je diplomirala na smeri astrofizika) in doktorski študij fizike na Institutu Jožef Stefan. Poleg akademskih dejavnosti se je posvečala tudi športu, skoraj sedem let je namenila igranju softballa, ženski različici bejzbola.

V rubriki Slovenci v tujini smo predstavili tudi Savino Goličnik, Slovenko, ki na Švedskem dela kot trenerka softballa.

Ana Hočevar Foto: Osebni arhiv Prestižna univerza v srcu Manhattna

Ker mora vsak doktorski študent z željo po stalni službi v akademskih vodah svoje delo nadgraditi s postdoktorskim raziskovanjem, običajno je to v tujini, je na različne konce v ZDA poslala prošnjo in bila sprejeta na Univerzo Rockefeller v New Yorku.

"Univerzo sem delno spoznala že leta 2012, ko sem v času doktorskega študija zahvaljujoč štipendiji Ad Futura za raziskovalno sodelovanje slovenskih doktorskih študentov v tujini semester preživela na Univerzi Pennsylvania v Filadelfiji in se v tem času prav na univerzi, kjer sem zdaj, udeležila enodnevnega simpozija z naslovom Towards Quantitative Biology."

"Že takrat sta mi ustrezala okolje in interdisciplinarnost programov, ki jih ponuja univerza," je osvetlila razloge za karierno odločitev.

Pet kandidatov so na podlagi priložene dokumentacije o študijskih dosežkih povabili na razgovor, morali so opraviti tudi predavanje, na koncu pa so na podlagi videnega in ocene perspektivnosti izbrali samo enega: našo tokratno gostjo v rubriki Slovenci v tujini, Ano.

Bogata štipendija, pa tudi "bogati" stroški

"Štipendija, ki sem jo prejela za triletno postdoktorsko raziskovanje, je bila v bistvu moja plača in je pokrivala tudi stroške potovanja na konference in seminarje, krila je tudi stroške nakupa opreme za študij in podobno. Nimam se kaj pritoževati. Štipendija oz. moja plača je bila verjetno nekajkrat višja kot v Sloveniji, a so tudi cene v New Yorku nekajkrat višje," je dejala. Za najemnino na Manhattnu, kjer je njena univerza, odšteje 1.800 dolarjev (1.500 evrov) na mesec.

Ana Hočevar Foto: Grega Valančič/Sportida

Znanstveni pogled na svet delfinov

Po teh treh letih se je njeno raziskovanje fizike, biofizike, bolj nagnilo v interdisciplinarnost. "Danes se skorajda ne ukvarjam več s fiziko. Prva tri leta sem se bolj posvečala nevroznanosti (možganom in živčnim sistemom), kar me je potem pripeljalo do projekta, pri katerem sodelujem zadnji dve leti – ukvarjamo se z raziskovanjem kognicije delfinov."

"Zanima nas, kaj razumejo, kako se učijo, kako komunicirajo, kako pametni pravzaprav so delfini in podobno. Velik del njihovega sporazumevanja je glasovne narave, nekaj pa tudi z dotiki. "

Raziskovanje poteka v Nacionalnem akvariju v Baltimoru, deloma pa tudi v njihovem naravnem okolju na Bahamih.

Ana Hočevar Foto: Grega Valančič/Sportida  

Odnos na relaciji študent – profesor je v ZDA precej bolj sproščen

Tako kot večina slovenskih študentov v tujini tudi Ana izpostavlja precej sproščene odnose med študenti in profesorjem. "Seveda je tudi tu še vedno vzpostavljena hierarhija, pa vendar je precej drugače kot v Sloveniji. Profesorji na primer študente enkrat na leto povabijo domov na piknik, kjer pečemo na žaru in kjer poteka povsem sproščena debata, poleg tega je razlika tudi v nagovarjanju, saj angleščina ne pozna vikanja in je pogovor na relaciji profesor – študent takoj bolj neformalen."

Velika razlika je tudi v količini sredstev, ki so na voljo za raziskovalno dejavnost. "Tako je vsaj na univerzi Rockefeller, ki je zasebna univerza, kar pomeni, da sredstva dobiva od najrazličnejših donatorjev in investitorjev, ki jih ni malo. Poleg tega se vsi raziskovalci prijavljamo na najrazličnejše razpise, kjer je prav tako mogoče dobiti denar. Neprimerljivo lažje je na primer dobiti nov mikroskop ali računalnik, kot je to v Sloveniji," ugotavlja Ana. "Seveda to ni nujno najboljše, včasih te lahko prav pomanjkanje sredstev prisili v iskanje še bolj inovativne rešitve," dodaja.

Tretja stvar, ki jo je v ZDA zelo presenetila, je velika razpršenost študijskega sistema, velika interdisciplinarnost. "Če sem fizik ali biolog, še ne pomeni nujno, da se bomo vse življenje ukvarjali samo s tem. Zanimajo nas tudi druga področja in morda prav zaradi poznavanje svojega primarnega lažje najdemo rešitev na drugih," pojasni.

Ana Hočevar Foto: Osebni arhiv

Prvi dnevi v ZDA

"Približno sem vedela, kam grem in kaj me čaka, nisem pa točno vedela, ne kaj bom delala niti s kom. Štipendija je bila namreč namenjena neodvisnemu postdoktorskemu raziskovanju. Vedela sem torej, da dobim štipendijo in da odhajam v kampus in na univerzo, ki sem ju poznala že iz časov prejšnjega obiska ZDA, ne pa, kaj bom od vseh teh možnosti počela."

Kampus univerze Rockfeller je na Manhattnu in velja za dokaj majhnega, če ga primerjamo z drugimi ameriškimi kampusi. "Na prvi pogled deluje kot nekakšen inštitut," opisuje Ana. Obkroža ga pet velikih stavb, kjer so stanovanja za uslužbence univerze. "Še vedno plačujemo najemnino, a jo plačujemo univerzi in je zato nekoliko nižja, kot je sicer običajna najemnina na Manhattnu."

"Ob prihodu v New York nisem poznala nikogar, ki bi živel tam. Po eni strani je to super, ker si povsem nepopisan list, ki začenja od začetka, in tako spoznavaš povsem nove ljudi, po drugi strani pa je to zelo težko. Na začetku sem se počutila nekoliko samo in kar malo izgubljeno," je priznala. Po petih letih je stanje drugačno. "Imam veliko prijateljev in res sem se našla."

Ana Hočevar Foto: Grega Valančič/Sportida

Čas bo za razmislek – kam naprej

Kljub temu o tem, da bi za vedno ostala v ZDA, ne razmišlja. "V ZDA je kar precej stvari, ki me motijo," poudarja. "Še posebej je to velika neenakost, ki je v New Yorku zelo opazna na vseh ravneh, na cesti in v vsaki trgovini, da o zdravstvenem sistemu sploh ne govorim. V ZDA zaradi bolezni lahko obubožaš," poudarja. "Meni tak sistem ne ustreza."

"Tudi sicer se mi zdi, da je New York za številne znanstvenike prehodna postaja," dodaja znanstvenica, ki zaradi svojega spola, do katerega je v znanstveni sferi prepogosto prisoten slabšalni odnos, slabih izkušenj na srečo še nikoli ni bila deležna.

Pravi, da pogreša Evropo in razmišlja, da bi se ustalila v njenih okvirih. "Res pa ne vem točno, kje. Predvidevam, da se bo to izkristaliziralo v letu dni. Želim si, da bi to, kar počnem, imelo neko težo za širšo skupnost, ne samo za mojo kariero. Še posebej me zanima področje zelene energije. Vidim se tudi v industriji, pa tudi predavam rada …"

Velikokrat razmišlja, kakšno srečo ima, da je bila sprejeta prav na to univerzo? "Da, večkrat, tega se zavedam. Imam res veliko srečo."

V prostem času se ukvarja z lončarjenjem na vretenu in opravlja delo asistentke v lončarskem studiu, s prijatelji hodi na koncerte …

V prostem času se ukvarja tudi z lončarjenjem na vretenu. V prostem času se ukvarja tudi z lončarjenjem na vretenu. Foto: Osebni arhiv

Žižek, Melania, Gogi in Kopi …

Večina Američanov Slovenijo pozna, vsaj tako pravijo. "V mojih krogih večina pozna Slavoja Žižka, na splošno pa se mi zdi, da največ Američanov pozna Gorana Dragića in Anžeta Kopitarja. Na račun Melanie Trump pa sem bila deležna kar precej šal, kar je glede na protitrumpovsko nastrojenost v New Yorku kar nekako logično," je namignila.

 

 

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 46
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin