Slovenec na Dunaju: začel je s sto evri, danes piše zgodbo o uspehu

Rene Weingerl iz Rač pri Mariboru se je pred dobrim desetletjem na Dunaj odpravil študirat ekonomijo. Med študijem je odprl prvo podjetje in se začel ukvarjati z internetnim trženjem.

Splet okoliščin ga je vodil od ene priložnosti k drugi, pred slabimi tremi leti pa se mu je ponudila možnost odpreti podjetje za prevoz potnikov na dunajskem letališču. Potniki pri njem parkirajo, Weingerl pa poskrbi za vse preostalo; prevoz do letališkega terminala in dobro počutje svojih gostov. 

"Začel sem praktično iz nič. Prvi kapitalski vložek je bil sto evrov. Začel sem z dvajsetimi parkirnimi mesti."

Danes ima njegovo podjetje Panda Parken za potnike na letališču na voljo skoraj petsto parkirišč. Posel mu cveti, mesečna rast podjetja je v povprečju 20-odstotna, zaposluje nove delavce, do danes je prepeljal več kot 15 tisoč potnikov, pripoveduje Weingerl. "Tako je zato, ker smo cenovno ugodni in imamo izjemno dobro storitev. Stranke to cenijo," razlaga.

Varno poslovno okolje, nagaja pa birokracija

Foto: Pixabay Ekipa, ki jo vodi, je pravi svet v malem. Večina sodelavcev ima avstrijsko državljanstvo, a vsak ima korenine drugje. Govorijo deset različnih jezikov. Med strankami je namreč precej takšnih, ki ne prihajajo iz Avstrije. Kakšnih dvajset odstotkov je Čehov, Slovakov, Madžarov, Poljakov in Nemcev, desetina strank so Slovenci, preostali pa Avstrijci.

Weingerl pravi, da je na Dunaju izkusil, kaj pomenijo varno poslovno okolje, urejenost, odlična infrastruktura. "Kupna moč je tukaj velika. V podjetništvu ni bankrotov, ki bi bili posledica plačilne nediscipline. Plačilna morala je zelo visoka."

Po drugi strani se je srečal z avstrijsko birokracijo, o kateri nima dobrega mnenja. 

"Predpisov je ogromno. Ti nate prežijo na vsakem centimetru, za vsako stvar obstajajo pravila. Dal bom primer: kuharji morajo podpisovati izjave, da so seznanjeni s tem, da so noži ostri. Čistilke izjave o tem, da vedo, da ne smejo piti čistil. Kar zadeva pravila in birokracijo, je Avstrija norišnica," opisuje Weingerl, ki je tovrstno izkušnjo doživel, ko je odpiral parkirišče.

"V Avstriji je treba je olajšati opravke z birokracijo, spremeniti sistem tako, da tisti, ki dela, lahko tudi nekaj odnese domov, ne pa, da mu vse pobere država."

Weingerl kot podjetnik pohvali delovnopravno zakonodajo, ki je fleksibilna, in tudi temu pripisuje razloge za nizko brezposelnost. Ta je trenutno okoli petodstotna, kažejo uradni podatki. 

"Dunaj je za življenje fantastičen. Obstajajo mestni predeli, možnosti za zabavo, za otroke, za starejše, za vse je poskrbljeno, za vsakogar se najde nekaj. Tukaj je še narava, skoraj tretjino površin predstavljajo parki. Omenil bi tudi več kot 40 kilometrov obale in kopališča na otoku Donauinsel." Foto: Pixabay

Fantastičen za življenje

Tridesetletnik 1,7-milijonski Dunaj opisuje kot svetovljansko mesto, ki nima značilnega prebivalca, saj so ljudje, ki v njem živijo, tako zelo raznoliki. Je pa velika razlika med prebivalci Dunaja in preostalo Avstrijo, ki je v mnogočem drugačna, pravi. 

"Dunaj je za življenje fantastičen. Tu so mestni predeli, možnosti za zabavo, za otroke, za starejše, za vse je poskrbljeno, za vsakogar se najde nekaj. Tukaj je še narava, skoraj tretjina površin so parki. Omenil bi tudi več kot 40 kilometrov obale in kopališča na otoku Donauinsel."

Rene Weingerl je v podjetju začel sam, danes ima deset sodelavcev. Pred časom je delo ponujal Slovencem, a ni našel nikogar, ki bi znal dovolj dobro nemško in bi se želel preseliti na Dunaj. Foto: osebni arhiv/Lana Kokl

Navdušujejo ga kulturna ponudba, raznovrstna glasba in številne gledališke predstave.

Avstrijci so pri preživljanju prostega časa podobni Slovencem. Cenijo naravo, konce tedna radi preživijo zunaj, na deželi, v gorah. V večjih mestih ljudje veliko delajo, pred 18. uro ne gredo iz pisarne," pripoveduje Slovenec, poročen s Francozinjo, s katero sta se spoznala med študijem.

Mednarodna družinska naveza se zato pozna tudi pri prehrani, ki doma presega avstrijske okvire, ti se precej vrtijo okoli ocvrtih jedi.

"Na Dunaju je ogromno paniranih stvari, hrana je podobna naši, slovenski. Veliko mesa, krompirja, zelja, tukaj je dunajski zrezek na krožniku skoraj vsak drugi dan."

Sogovornik sicer v Slovencih prepoznava ogromno "avstroogrskih lastnosti", podobnosti, kot jim pravi. "Urejenost, čistost, to, koliko pozornosti namenjajo ljudje svojemu domu."

Mojstri javnega prostora

Weingerl sicer ne more prehvaliti avstrijskih rešitev, ki zadevajo promet in stanovanja.

"Promet je na Dunaju urejen do potankosti. Avstrijci so v tem med najboljšimi na svetu. Imajo najboljši javni prevoz, podzemni vlaki vozijo v razmaku največ petih minut, železniške postaje so urejene, avtoceste odlične. So pač eksperti za javni prostor." Avtomobila sam na Dunaju ne uporablja, vozi se s tramvajem, podzemno železnico in avtobusom.

"Stanovanjska politika na Dunaju deluje. Skladi, ki so jih ustanovili pred desetletji, oddajajo stanovanja v neprofitni najem. Tako si lahko tudi ljudje, ki niso premožni, privoščijo lepa stanovanja. Naj opišem svoj primer: na prostem trgu sem za mesečni najem 70-kvadratnega stanovanja plačeval 1.300, 1.400 evrov. Po neprofitni ceni za enakovredno stanovanje plačujem 800 evrov."

Weingerla navdušujejo kulturna ponudba, raznovrstna glasba in številne gledališke predstave. Foto: Pixabay

Sistem, ki temelji na poštenosti in zaupanju

Na Dunaju skoraj ni revščine, takšno stanje omogoča sistem, ki deluje, opisuje sogovornik.

"Sestavljen je iz dveh finančnih elementov, mestnega in državnega. Je močno socialen, dal vam bom primer: tisti brez dela dobivajo po tisoč ali 1.200 evrov na mesec, dodaten denar prejemajo še za vsakega otroka posebej. Tako se veliko tujcev, ki so prišli v Avstrijo, odloči, da ne bodo delali, ker jim tega preprosto ni treba početi."

"A težava je v tem, da so sistem uvedli, ko še ni bilo toliko prišlekov. Sistem deluje na zaupanju, danes pa je Dunaju veliko ljudi z drugačno mentaliteto in to izkoriščajo."

"Sam kot tujec stranke narodnjakov sicer ne morem podpirati, razumem pa, da je treba sistem, kakršen je zdaj, spremeniti. Po drugi strani je škoda, da nekateri v Avstriji širijo sovražnost in da ustvarjajo vzdušje 'mi proti drugim'. To ni zdravo za državo."

Sicer pa po njegovih besedah velja, da je v Avstriji, če želiš delati, priložnosti na pretek. "V Avstrijo sem prišel kot študent. Veljalo je takrat in velja še danes – če imaš dve zdravi roki in dve zdravi nogi, ti ni treba skrbeti, saj ves čas iščejo dobre delavce."

Značilnost Pratra, dunajskega parka, ki ponuja naravo in zabavo, je vrteče kolo. Foto: Pixabay Avstriji hvaležen za priložnost, Sloveniji za navade

Weingerl pravi, da je Avstriji hvaležen za priložnost, ki jo je dobil.

"Slovenija pa mi je dala delovno etiko, prišel sem iz okolja, kjer ni bilo že vse ustvarjeno, kot je tukaj v Avstriji. Doma so mi privzgojili tudi željo po uspehu, da grem in se dokažem. Ko greš v tujino, imaš željo, da bi se dokazal. Da pokažeš, da nisi samo tujec, ki živi na tuje stroške."

Blizu mu je razmišljanje, da je treba najprej nekaj ustvariti, šele potem lahko deliš. "Samemu sebi ne bi dal socialnih prispevkov, vsaj tako dolgo ne, dokler nisem nečesa vplačal v sistem." 

Ponosen sem, da sem Slovenec. Vsi mi pravijo, naj vzamem avstrijsko državljanstvo, saj imam to priložnost. A jaz želim biti državljan Slovenije. V srcu imam našo državo. Iz tujine stalno spremljam, kaj se dogaja, berem slovenske medije, spremljam naše nogometaše, NK Maribor, košarkarje. Vedno bom Slovenec, čeprav sem že nekoliko izgubil slovenski jezik in slovenske navade.

Ko si v svojem poslu, ni več prostega časa

Rene pravi, da je vsakič, ko prečka slovensko-avstrijsko mejo, vesel. Domov se je vračal vsake tri mesece – dokler posel ni zaživel, tako da zadnjega pol leta ni imel niti enega prostega dneva.

"Če imaš svoj posel, ni več prostega časa. Ne za božič ne za novo leto, odprti smo 365 dni na leto."

Pogled proti domu sklene z besedami, da bi morali Slovenci "malo manj tarnati in malo bolj stopiti skupaj".

"Ni naključje, da je Slovenija v športu tako dobra, imamo pravo mentaliteto, pridnost, delavnost, vse to je v nas. Sploh si ne predstavljate, koliko je v Sloveniji mladih podjetnih ljudi," pravi in dodaja, da se lahko nanj za nasvet obrne vsak, ki bi se želel preizkusiti na avstrijskem trgu.