Klara s Škotske, kjer nisi "in", če nisi borec

Klara Hofer je zadnja štiri leta preživela v škotskem mestu Glasgow, kjer je obiskovala študij digitalnih medijev in informacijske tehnologije. V tujini si je želela študirati predvsem zato, ker je v Sloveniji opravila program mednarodne mature, v kar je vložila veliko truda, saj je ta program težji od splošne mature.

Za Škotsko se je odločila iz preprostega razloga – ker je tam študij za vse študente Evropske unije brezplačen, medtem ko že v Angliji letna šolnina za podoben program znaša devet tisoč funtov. 

"Iskala sem najboljše razmerje med kakovostjo študija in brezplačno šolnino ter na koncu pristala v univerzi v Glasgowu, ki ima svojo zgodovino in ime."

Študenti na Škotskem niso številke, temveč imajo vpliv na program

O študiju v Glasgowu Klara ve povedati zgolj pozitivne stvari, kot veliko razliko s Slovenijo pa omenja to, da na Škotskem ne študira vsak, zato ima študent neko veljavo, po drugi strani pa študenti nimajo nikakršnih ugodnosti, kot so študentski boni ipd.

"Odnos do študentov je drugačen, na nas se gleda kot na mlade kolege in tudi naš glas šteje, saj moramo vsako leto dati odziv na program. Če nam kaj ni bilo všeč, se to naslednje leto že spremeni. Dejansko imaš občutek, da nekaj veljaš."

Študenti študij jemljejo zelo resno in med njimi vlada velika tekmovalnost, saj ni pomembno le to, da si opravil izpit, temveč so pomembne tudi ocene. Tega, da nekdo ne bi opravil izpita, praktično ne poznajo.

Za državljane Evropske unije je študij na Škotskem brezplačen. Foto: Osebni arhiv

Največja ovira pri iskanju stanovanja slovansko ime

Klara je dom in starše zapuščala pri 19 letih, kar ne zanjo ne za starše ni bilo lahko. Selitev je nekoliko olajšalo dejstvo, da je odhajala skupaj s fantom, s katerim sta si bila v veliko oporo.

Najtežji korak pri selitvi pa omenja iskanje stanovanja. Študentski domovi so na Škotskem izredno dragi, za teden bivanja je treba odšteti najmanj 99 funtov (117 evrov). Zato sta se odločila za zasebno skupno enosobno stanovanje, ki ju mesečno stane okoli 500 funtov (592 evrov).

"Velika težava je, da ko si ogledaš stanovanje, tam agenciji zaupaš svoje ime. Ko ima lastnik na izbiro nekoga s slovanskim imenom in domačina, bo seveda izbral zadnjega. To je pravzaprav paradoks, saj so sicer zelo odprti in imajo radi tujce," pravi Klara, ki se je z iskanjem stanovanja spopadala vsak september, saj je poletne počitnice vedno preživela v domovini.

Standard je višji, ne pa tudi kakovost življenja

"Standard življenja je na Škotskem zagotovo višji v primerjavi s Slovenijo, ne pa nujno tudi kakovost življenja," pravi Klara. 
Plače so zagotovo višje, kar se pozna že pri študentskem delu, ki je plačano najmanj sedem funtov na uro, hrana pa ni precej dražja. "Če primerjam Lidl, ki ga najdemo v obeh državah, cene na Škotskem niso nič višje, morda celo nižje, sploh ribe."

Si pa za isti denar v Sloveniji lahko privoščiš neprimerljivo boljše stanovanje. "V Glasgowu so vse stavbe bolj ali manj zelo stare, s slabimi okni in slabim ogrevanjem." 

Foto: Osebni arhiv "V primerjavi s Slovenci so Škoti kar precej močni. Razlog pa so slabe prehranjevalne navade. Če si nekdo zna skuhati kaj več od testenin, je že praktično kot Gordon Ramsay. Največji kulturni šok, kar sem jih doživela, so bile gigantske vrečke čipsa, ki sem jih videla na trgovskih policah, ter trgovina, ki se imenuje Iceland, v kateri najdeš zgolj zamrznjeno, vnaprej pripravljeno hrano."

Škoti v lokalih ne pijejo kave, saj na ulicah Glasgowa najdeš praktično zgolj pube, kjer pa se pije pivo. "V njih se praktično ne moreš pogovarjati, ker je glasba preglasna, plesati ne moreš, ker je premalo prostora, tako da se sama v njih nisem našla."

Protesti skoraj na dnevni ravni

Škoti so v primerjavi s Slovenci bolj odprti, pozitivni in proaktivni, saj se bistveno manj pritožujejo in stvari raje vzamejo v svoje roke, kar pomeni, da so protesti skoraj na dnevni ravni.

"Občasno se mi zdi, da nekoliko pretiravajo, saj se grejo demokracijo že zaradi demokracije same. Trenutno je zelo 'in', da si borec za 'nekaj'. Tu pogrešam malo slovenske kritičnosti." 

Zelo aktualni so tudi protesti glede brexita, predvsem Škoti navijajo za tujce, ki so pri njih dobrodošli. Poleg tega pa je zelo aktivno tudi okoli referenduma o odcepitvi od Velik Britanije.

Klara na Škotskem pogreša zgolj kakovostno hrano in čistejši zrak. Foto: Osebni arhiv

V Glasgowu ves čas donijo dude

Glasgow je zelo prijetno mesto za bivanje, Klari pa so najbolj všeč žive ulice, polne uličnih umetnikov. "Ko prideš v mesto, srečaš vsaj enega umetnika z dudami, kar je res super občutek. Polno je tudi pevcev, ki pridejo z zvočniki in potem pojejo na ulici. Preprosto ne moreš mimo, da se ne bi ustavil."

Navdušena je tudi nad sistemom, ki resnično deluje. Ko ureja kakšne dokumente na občini, nikoli ne stoji v vrsti dlje kot pet minut, ko pride na vrsto, pa vse uredi na enem okenčku in je nikoli ne pošiljajo od uradnika do uradnika, kot se to rado dogaja v Sloveniji. 

"Enako je tudi v zdravstvu. Pri zdravniku te takoj sprejmejo, poleg tega te pa res temeljito pregledajo, kar jim vzame zgolj deset minut več, ti pa si res zadovoljen z njihovo obravnavo."

Najbolj pa je razočarana nad odnosom do okolja, saj je Škotom preprosto vseeno, če smeti ležijo vsepovsod. Recikliranja in ločevanja odpadkov ne poznajo, napredek je že to, če smeti romajo v koš in ne na tla. 

"Res je žalostno, ko povsod po ulicah ležijo steklenice, ko zapiha veter, plastične vrečke raznaša vsepovsod …"

Foto: Osebni arhiv Kilti niso zgolj narodna noša. Veliko ljudi jih obleče predvsem za pomembnejše prireditve. Tudi na Klarinem vabilu na podelitev diplome je napisano, da lahko prideš v uradnem oblačilu ali kiltu.

Slovenija jo je razočarala

Klara svoje poglavje v Glasgowu počasi končuje, saj jo na univerzi čaka zgolj še podelitev diplome. Potem si bo vzela nekaj časa za potovanje po državi, ki si je zaradi napornega urnika do zdaj še ni prav veliko ogledala. 

Nadaljnji načrti ostajajo še precej odprti, vsekakor bo nadaljevala študij nekje v Evropi. 

O vrnitvi v Sloveniji ne razmišlja, ker meni, da Slovenija ne zna izkoristiti potenciala mladih, ki so študirali v tujini. "To sem na lastni koži občutila lani, ko sem iskala študentsko delo, a ga nisem dobila, ker sem študentka iz tujine."

Vrat domovini pa vendarle še ni popolnoma zaprla, saj meni, da je kakovost življenja pri nas precej boljša kot marsikje drugje. "Čeprav Slovenci tega pogosto ne vidimo, je tu velika prednost glede šolanja in splošne izobrazbe, pa tudi vzgoje v družinah in okolja," pravi Klara, ki po štirih letih življenja v zdomstvu vidi precej več prednosti, kot jih je prej.

Po končanem študiju si bo Klara vzela čas za potovanje po državi, ki je zaradi študijskih obveznosti do zdaj še ni veliko videla. Potem pa načrtuje novo študijsko pot nekje v Evropi, a zagotovo ne v Sloveniji ali Veliki Britaniji. Foto: Reuters