Nedelja, 23. 9. 2018, 20.00
5 let, 6 mesecev
Miha iz Norveške: Slovenije ni vredno menjati s tujim svetom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
10
15
"Mi se res ne zavedamo, kako je v Sloveniji lepo. Jaz sem šel, ker nisem imel službe. Druge izbire nisem imel," svoj izhod v tujino pojasnjuje Miha Zanoškar.
Miha Zanoškar je eden tistih Slovencev, ki ga je v tujino poleg osebnih razlogov popeljala gospodarska kriza. Magister arhitekture jo je konec leta 2013 občutil na lastni koži, ko je izgubil delo na svojem področju. Če je bilo še pred krizo v slovenskem gradbeništvu zaposlenih 95 tisoč ljudi, jih je bilo takrat le še polovica.
"Razmere so bile zelo slabe, vsi biroji so skrčili obseg, številnih ni bilo več, veliko gradbenih podjetij je šlo v stečaj. Ni bilo upanja, da bi na arhitekturnem področju v kratkem lahko našel službo," pripoveduje Miha, ki je februarja 2014 to zgodbo pustil za seboj in preprosto odpotoval v Skandinavijo.
Izkoristil je možnost, da se s prijateljem pelje do Švedske, od Helsingborga pa se je v neznano na Norveško odpeljal sam z avtobusom.
"Nič nisem imel. Šel sem kot avanturist, brez rezervacije prenočišča, brez dogovorjene službe, le z dvema potovalkama in prenosnim računalnikom." V dobrem tednu je v Oslu našel manjši arhitekturni projekt, ga v naslednjih treh tednih uspešno končal ter si prislužil dovolj denarja, da je lahko še dva meseca brezskrbno živel in si v tem času našel prvo redno zaposlitev.
Miha je v Oslo prispel brez rezervacije prenočišča, niti dogovorjene službe ni imel, le z dvema potovalkama in s prenosnim računalnikom.
Magister arhitekture prva leta delal v gostinstvu in turizmu
A da ne bo pomote, na Norveškem razmere niso bile cvetoče. Miha se je sicer trudil, da je našel nekatere arhitekturne projekte, medtem ko na redno službo v biroju ni mogel računati. Prvi razlog je bila kriza, ki je zaradi padca cen nafte doletela tudi to skandinavsko državo, drugi razlog so bili pogoji - biroji zahtevajo tekoče znanje norveškega jezika ter poznavanje zakonodaje in lokalnih predpisov.
Zato se je moral zadovoljiti z drugimi deli, najprej je delal v restavraciji, nato po hotelih. Šele letos januarja, torej po štirih letih življenja na Norveškem, je dobil prvo redno zaposlitev v biroju, ki je sočasno prinesla selitev v Tromso, ki leži povsem na severu države.
V tem času je opravil dva tečaja s področja gradbene zakonodaje, ki jih organizira arhitekturna zbornica, ter opravil več jezikovnih tečajev, vključno z nacionalnim preverjanjem znanja in certifikatom B1. Jezika se uči od prvega dne, začel je s knjigo in CD-jem, izposojenima v knjižnici. Čeprav je njegovo jezikovno znanje za delodajalca že zadostno, sam še vedno hodi v jezikovno šolo in izpopolnjuje znanje.
Norveško gospodarstvo temelji na nafti in tujcih
Norveška ima 5,3 milijona prebivalcev, od tega je 750 tisoč tujcev. Ti so že zadnjega pol stoletja v tej skandinavski državi zelo zaželeni. Država je namreč okoli leta 1970 začela množično izčrpavati nafto, kar je sprožilo potrebo najprej po inženirjih in drugih tehničnih profilih, pozneje še po delavcih v zdravstvu in drugih sektorjih.
V tem času je država naredila velik preboj na vseh področjih, od zdravstva, socialnega varstva in šolstva, ter se iz ene najrevnejših držav Zahodne Evrope prelevila v eno najbogatejših na svetu.
A celotno gospodarstvo temelji na nafti, to je poleg rib tudi edina stvar, ki jo izvažajo, vse drugo uvažajo, od hrane naprej. Je pa država dobičke iz nafte znala dobro vlagati in razviti ekonomski sistem, ki temelji na naftni fundaciji, danes težki 800 milijard evrov. "To je narodna rezerva, ki je ne krčijo, trošijo le nekaj odstotkov dobička iz obresti," o uspehu norveškega gospodarstva pripoveduje Miha.
Norveška ima 5,3 milijona prebivalcev, od tega je 750 tisoč tujcev.
Čvekanja v avtobusu ni
Ker so Norvežani tujce zelo potrebovali in jih še vedno, so v teh desetletjih postali multikulturna družba, ki je zelo odprta do tujcev.
Res pa je, da so kljub kulturni odprtosti Norvežani karakterno precej zadržani in imajo drugačne navade, kot smo jih vajeni pri nas. Sicer so vljudni, prijazni ter dostopni za pomoč ali pogovor, vendar v komunikaciji načeloma ne bodo naredili prvega koraka, saj ne želijo biti vsiljivi.
"Ko prideš v avtobus, ni navade, da se boš tam zapletel v pogovor z neznanci, bilo bi nekulturno posegati v zasebno življenje. Če pa vprašaš za nasvet ali pomoč, pa bi to takoj dobil," razlaga Miha.
Servis tako drag, da je avto peljal na odpad in kupil drugega
Čeprav Norveška velja za bogato državo, življenje tam ni nič kaj boljše kot v Slovenji. Povprečna plača res znaša 2.800 evrov neto, a je "ta daleč od tega, da je lepo, kot se sliši", opozarja Miha. "Slovenci pogosto pozabljamo, da je tu življenje trikrat dražje kot v Sloveniji. Poudaril bi, da sta kakovost življenja in standard, ki ga živimo, zelo podobna Sloveniji. Kupna moč je na trenutke celo nižja kot v Sloveniji."
Nenormalno drage so predvsem storitve (frizer, gostinstvo, zobozdravstvo itd.), ki si jih navaden potrošnik že res težko privošči. "Imel sem starejši avto, in ko sem prišel na servis, je bil ta dražji, kot je bil vreden cel avto. Zato sem avto peljal na odpad in si kupil drug rabljen avto ter zanj dal manj denarja kot za servis," razlaga Miha in dodaja, da s povprečno norveško plačo živiš zelo skromno.
"Želim povedati, da ima Slovenija relativno zelo visok standard in zelo visoko kupno moč, določene stvari so še vedno tako zelo ugodne, da jih ni vredno menjati s tujim svetom. Na prvi pogled je slišati, da imamo zelo visoke plače, a to pride do izraza šele, ko greš na dopust," realnost države, za katero se pogosto sliši, da se v njej cedita med in mleko, prikazuje Miha.
Kljub kulturni odprtosti so Norvežani karakterno precej zadržani in imajo drugačne navade, kot smo jih vajeni pri nas.
Do socialnega varstva upravičeni tudi tujci
Ima pa Norveška relativno dobro razvit socialno-varstveni sistem, od katerega imajo koristi tudi tujci. Država namreč vsakemu, ki dela vsaj šest mesecev in prejema redne dohodke, v primeru izgube službe naslednjih 24 mesecev omogoča nadomestilo plače v višini 62-odstotkov zneska mesečne plače.
Miha sicer razlaga, da to marsikateri tujec zmotno izkorišča, se pa to ne obrestuje na dolgi rok, saj imaš lahko na ta račun vedno nižjo plačo.
Začetne plače priseljencev so namreč nižje, ker morajo običajno poseči po nižje plačanih delovnih mestih, se pa z nekaj truda da relativno hitro napredovati na delovna mesta z boljšimi plačami. Miha sicer dodaja, da so državljani Evropske unije, ki delajo na Norveškem, povsem enakovredni Norvežanom, začetna težava je običajno le neznanje jezika.
Bistveno večjih ugodnosti kot priseljenci iz Evropske unije so deležni begunci, ki na Norveškem zaprosijo za azil. S tem se zavežejo, da se bodo integrirali, država pa jim v zameno nudi brezplačno šolanje, vključno z jezikovnim izobraževanjem, brezplačno stanovanje ter denar za življenje.
Najsevernejša botanični vrt in Burger King na svetu
Kot že omenjeno, Miha Zanoškar zadnjih devet mesecev živi v Tromsoju, manjšem mestu s 75 tisoč prebivalci, ki leži daleč na severu države in je hkrati eno najsevernejših mest na svetu. "Tu so institucije, ki so najseverneje na svetu, kot je botanični vrt, bolj severnega ni. Tudi univerza, ki ima sicer svojo podružnico še višje v Svalbardu. Pa najbolj severni Burger King," se še pošali Miha.
Mesto sicer leži na 69 stopinjah geografske širine in ima že polarno podnebje. Tamkajšnji prebivalci pozimi dva meseca ne vidijo sonca, poleti to dva meseca ne zaide.
Tromso pozimi.
Snežne zime trajajo sedem mesecev, brez snega se zima podaljša vse do junija. Poletja ni, živo srebro se v povprečju povzpne do največ 15 stopinj Celzija. Povprečne zimske temperature so med -5 in -11.
Velika posebnost je severni sij, ki se ga lahko vidi ponoči ob jasnem vremenu. "Mesto je res prekrasno, zimska idila je čudovita. Tudi če ni toliko sonca, lunin sij in zvezde v odboju snega vse tako osvetlijo, da je lepo živeti tukaj. Nekaj svetlobe vseeno imamo, decembra, ko sonce ne vzide, je okoli štiri ure zarja."
Posebno doživetje je tudi poleti, ko dan traja 24 ur, zna pa biti nekoliko moteče predvsem za tiste, ki imajo težave zaspati pri belem dnevu.
Povabilo na obisk, ne priporoča pa selitve
Pred tem je štiri leta živel v norveški prestolnici, ki jo opisuje kot fantastično mesto z vidika življenja, podnebja, priložnosti, kulturnih dogodkov. Med prebivalci je 30 odstotkov tujcev. "Ko prideš v Oslo, imaš občutek, da si prišel v neko metropolitansko mesto. Vidiš vse barve, rase in narodnosti."
Pa tudi sicer je zelo navdušen nad Norveško, ki je, kot pravi, čudovita za obisk in potovanje. Država, velika 385 tisoč kvadratnih kilometrov, kar je skoraj za 40 Slovenij, prebivalstva pa ima komaj 2,5-krat toliko kot Slovenija, je reliefno zelo razgibana.
Več kot dve tretjini območja je goratega, ogromno je gozdov, jezer, slapov in na sploh vodnega bogastva. Eden največjih biserov so fjordi, ki obalo naredijo izredno razvejeno. Vegetacija je podobna, kot jo ima Slovenija v alpskem svetu.
Vseeno pa Miha na koncu še enkrat dodaja, da življenje samo na Norveškem ni tako zelo lepo, kot se zdi od daleč.
"Mi se res ne zavedamo, kako je v Sloveniji lepo. Jaz sem šel, ker nisem imel službe. Druge izbire nisem imel, bil pa sem na vrhuncu življenjske energije. Sicer nisem pričakoval, da bo tudi tu kriza, a vseeno so bile možnosti za delo."
Proces integracije je bil, v primerjavi s kakšno drugo državo, relativno dolg, a je vztrajal. Prav zaradi energije, truda, časa in denarja, ki ga je vložil v to, se zdaj ne bi vrnil: "V tem trenutku se ne bi vrnil, saj sem že kar nekaj aktivnih let preživel tu. Poleg tega bi se moral ponovno integrirati na trg delovne sile doma."
Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Slovenci v tujini. Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na ana.rupar@tsmedia.si.
15